tole se nadaljuje od klele (da se server ne sesede, al sm se zmotu?):
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=...


---glej Oldi, pa je le prišel čas, za poglobitev, za detajlno razumevanje sem si vzel čas in pregledal vse odgovore na tole intuicijo, te bom kar citiral, moji odgovori pa so začeti z --- (tremi črticamo), citiranje pa z znakom > (večje):

> Tale tvoja razlaga je ena sama mistika.
--- seveda je mistična, ker kot si sam dobro ugotovil, stojimo na različnih bregovih. Dejstvo pa je, da obstaja most preko katerega komuniciramo in si podajamo mnenja. Zato je zate mistična, ker pač sprejemaš kot si sam priznal, edinole razložljivo, znanstveno dokazljivo plat življenja.

>Ko zagledamo mlado pripadnico iz islamskega okolja, se tem trem osebkom intuitivno narišejo zelo različne "stvari...
>O tem, kako odreagiraš na mlado muslimanko ne odloča znanje, temveč tisti nerazumski del možganov, ki sem mu dejal DUŠA.  Tistim tipom iz DUŠE (ko jim vrezujejo križe) prihaja ponos in ne kako sočutje. Podobno se jim dogaja, ko jo zagledajo; nekomu je všeč in bi rad sexal z njo, drugi se bo zaljubil, tretji bo pomislil "luštna bejba", četrti "tale je pa mal preveč zapečena", peti "prekleta sodrga balkanska", šesti bo pa v njej videl "podlago" za vrezovanje križev.
>Tisto o Angelih omenjaš kot dejstvo, o katerem niti ne dvomiš, zame so pa to pravljice. Duše v tvojem pomenu ne priznavam in je nisem še nikoli začutil.
Očitno sva na dveh svetlobna leta oddaljenih bregovih. Žalostno je, da kup stvari, ki so povsem stvarne in dokazljive, pripisuješ (oz. pripisujete) nekim Angelom, duši in podobnim apstrakcijam, zato je vsak dialog o vsem tem nemogoč.
>Ne vem, če ima vse skupaj smisel. Bistvo vsake diskusije je sprejemljivost za mnenja in izkušnje drugega, za kar pa je potrebna sorodnost mišljenj ali vsaj maximalna odprtost za poglede drugih.
--- zanimiva ugotovitev, ki se prede skozi mnoge tvoje odgovore je sveta prepričanost v tvoj prav, in ne dopuščaš TI SAM kakršnegakoli sprejemljivega vzgiba, celo rekel bi da na trenutke nastopaš arogantno, zaničjivo, skratka, po tvojem intuitivno negativno. Pa vendar, kot sem že velikokrat povedal, iskreno pa cenim, da si tak kot si in to je največ vredno, to največ šteje. Zato si na dobri poti. Ravno sam navajaš  "Bistvo vsake diskusije je sprejemljivost za mnenja in izkušnje drugega...", potem pa hitro uporabiš trše besede, da živimo v pravljicah, se pogovarjamo o karmah, neumnostih, traparijah, šarlatanstvu.

>Ko meni kaj pride iz možganov brez da bi o tem razmišljal, najprej pomislim: "Plod česa pa je to?". Če najdem znanstveno razlago ali vsaj verjetno teorijo, je zame to pač nekaj razložljivega in nimam potrebe po mistifikaciji. Do sedaj se mi še ni zgodilo, da bi za razlago potreboval "vašo dušo", reinkarnacijo, Boga ....
Kar se tiče Ljubezni je meni marsikaj jasnega. Zakaj do nje prihaja, kaj jo vspodbudi, kaj se fiziološkega ob tem dogaja v možganih, kako jo vspodbuditi ali zavreti.
---kar se ljubezni tiče, tvoj odgovor jasno odseva, da niti pojma nimaš kaj je ljubezen. Ljubezen sama pride in sama gre. Dokler pa se oklepaš znanstvenih razlag pri ljubezni, pa ti lahko sam in povem, da je ne boš našel, ker je vse to nedokazljivo in slepeče. Ti je znanost kar hudo sprala možgane. Jest osebno ljubezni nisem mogel nikoli sam vzpodbuditi niti zavreti. Pride in gre, kot sovraštvo. Točno pa vema, o kateri ljubezni govorima. O ljubezni med moškim in žensko, ker sklepam, da ljubezni Jezusa, Bude in podobnih razsvetljenih oseb trenutno niti ne moreš razumeti.


>Moram rečt, da te skoraj nič ne štekam.
Kako naj bi znanost temeljila na vzorcih, če pa z instrumenti merijo dogajanje in najdejo logično razlago, ki ne dopušča drugačne razlage. To niso vzorci ampak dejstvo.
---hecno, da na podlagi, mnogih vzorcev pridemo do dejstev, na podlagi vzorčenja.

>Ali ni po celem svetu kup dokazov, da so ljudje sposobni VEDETI več, kot si je sploh možno izmisliti, pa čeprav gre za čiste traparije.
gape moram priznati, da praktično nič od tega ne štekam, tole: ###Če v nekaj verjameš (imaš takšno prepričanje), potem je samo to tudi res - a le zate. #### je pa itak traparija. Res je pač le tisto, za kar obstajajo objektivni dokazi.
---nihče še ni dokazal da Boga ni, in da Bog je, to je edini dokaz!!!

>A res misliš, da vsi mi rabimo te sekte in ta bluzenja in iskanja, ki velikokrat privedejo do osebnega kraha.
--- ne jih ne rabimo, tu se popolnoma strinjam s teboj, končno sva našla skupni point, in kot sem že povedal jih bo še kar nekaj. Seveda tista kitajka pred leti je totalna potrditev tega kar praviš, naredila je celo paleto zmešancev njen končni cilj pa je bil nekaj milijonov mark na njenem računu. Ne tega ne rabimo, in še enkrat. Imaš prav! med drugim sem ugotovil, da na replaya: "titud-a Rep-94", nisi odgovoril, niti Ranljivi na Rep-97" Me zanima, kaj si misliš o njunima mnenjima.

>Ko se človeku odtrga kot temu žargonsko rečemo, deluje po živalskih pravilih.
---Ne spet napačno, ko se človeku odtrga ne deluje po živalskih pravilih, temveč po pravilih človeka, ki so precej nizkotnejša od živali, tu človek po humani lestvici pade pod živalski nivo (1.svet vojna, 2.svet. vojna, koncentracijska taborišča, primer Kambodže (bljak, kaj se je delalo tam), In ne primerjaj tega z živalmi, ker takih krutosti, sadizma, mučenja, ubijanja ni zmožna nobena žival, temveč samo človek.

>Če prav razumem vašo intuicijo, bi jo definiral nekako takole.  
1. Je nelogični nenadni preblisk, kar pomeni, da ni produkt razmišljanjain.
2. Ima vedno prav.  
3. Če nima prav, ni intuicija.
3. Tudi če zaradi intuiocije nasankamo je to dobro za nas, saj so taki karmični načrti.
>Osnovni pravili šefovanja:
1. Šef ima vedno prav.
2. Če šef nima prav glej prvo točko.  
---Oldi če globoko premisliš oboje hudo drži, seveda karma, je spet mnogim, premnogim tako tuj pojem, da lahko rečeva, čisto enostavno, da je to pač pot človeka njegovega odraščanja, njegove življenjske poti, prepoznavanje iluzije tega zemeljskega življenja.

1>Verjetno boste njeno življensko pot razlagali s karmo, vendar ali se ne bi dalo taisto žensko o tem izobraziti že pri 18 letih, ne pa da ima za sabo 3 propadle zakone s pijanci in 3 nove pijančke - otroke.
2>In da preidemo na našo intuicijo. Ko naša deklica zagleda nekega pijančka ji od nekod pride intuitivni preblisk; ta je pa moja ljubezen, na kateri bom lahko dokazovala....Seveda se ta vzgib ne izraža tako direktno.  
>Trdim, da bi se dalo s psihoterapijo pomagati vsem tem hčerkam pijančkov in bi s tem ogromno naredili. Bilo bi manj pijancev in manj družin ki so hujše kot konc. lagerji.
>Tako pa bluzimo o kemiji, intuiciji, karmi, družini kot največji vrednoti, vrabci na strehi se nam pa režijo

1--- te motijo pijančki, narkomani, Zakaj se ne vprašaš kaka je ta kultura ki dopušča pijančke, oz. vzroke njenega nastanka.... Ta izmerljiva, znanstvena, tehnološka, statistična kultura, ki v svojih supermarketih dopušča police pod katerimi se šibijo alkoholne pijače, sicer pa o tem bi se dalo pisati, pisati.... Valda, ti jest povem, kultura dopušča to, da ima poslušne ovčke, ki se ga nagonijo, to so žrtvene osebe in to vodilni predobro vedo, so jim znanstveniki dobro izračunali koliko denarja jim prinaša Alkohol in cigaretna industrija.

2--- ta vzgib jest nebi slepo imenoval intuicija, temveč sočutje, toplo sočutje, pa še nekaj. Povprašaj strokovnjake ki so se iskreno, čustveno posvetili alkoholikom, ne samo tiste, ki so alkoholike statistično obdelovali, pa ti bodo povedali še marsikaj drugega. Ti si se zdej obesu na deklice, (hm, spet na deklice...)

- jest pa trdim, da bi se dalo z zakoni prepovedat Hudičevi alkohol. Začeti je treba pri vzrokih, ne pri rezultatih, uh.

>Kaj pa če je ravno obratno: Jaz sem sposoben živeti brez Boga in brez mistike, da je tu nekje neka absolutna intuicija, ki me čuva oziroma da je vse naprej določeno in podobne pravljice.
------saj poskušaj živeti brez Boga, toda ne moreš tvoj Veliki Bog je Tehnika, dokazi, fanatično verjetje v dokaz 1+1, ki pa je le produkt človeškega dela, zelo ozkega dela razuma. To je samo človekova razlaga njegovega bivanja na tej zemlji, na žalost pa se nikoli ne vpraša, do kakih spoznanj so prišle kake živali, vso zemljo smo stlačili v svoj merski sistem, ki pa je žal le Človeški merski sistem.

>Ja res groza; da bi ti dve babnici z nami razumniki upravljali
---In spet Babnici, se bojiš ženskega dela sveta, ženskega dela ki tiči v tebi Oldi

>Kup dreka v sebi pokrivajo z rumenim pregrinjalom poslikanim s čudovitimi rožicami. Nekaj časa to deluje, potem pa tisti problemi izpod pregrinjala explodirajo in cel sistem se zruši.

Ful si naloudal, Mike. Jaz se bom malo spotaknila ob tvoje besede nekje vmes, da ljubezen pride in gre v obliki sovraštva, in da človek na to nima vpliva... Kolkr nekje čutim in vem, je sovraštvo le izjalovljena ljubezen. Ne vem, ali sem le jaz pozorna na to, ampak zdi se mi v vseh threadih zadnje čase veliko besedi o ljubezni. Ali ni ljubezen vse? Hočem reči, ali lahko sploh z zavestno voljo vplivamo na sovraštvo, kot neko ljubezen, ki je nekoč bila, in neko razočaranje, ki je potlačeno v podzavest in nadgrajeno z razumom?

Glede na to, kako vsi, predvsem pa Comp poudarjate: z ljubeznijo, samo ljubezen..., vprašujem res verjetno tumasto vprašanje, ampak vseeno: kako napolniti srce z ljubeznijo, če je prepolno grenkobe, žalosti, osamljenosti, odtujenosti... Z vero? Ali z razumom? Z vdajo?

Quote:


Z verovanjem v to, da je edino razumno dejanje predaja.

Sicer pa, mike, sva se lotila oldija ze eno preizkušeno zasliševlasko  detektivsko finto: en gud pa  en bad guy,  ki bosta zločinca oldija omehčala , da bo se bo podpisov da je to, kar si je umislu, en  velik zločin.

Si , mike,  si vse dokaze dobro  zbral pa ostro predložu , jest se mu pa nakazov, da se lahko tud name zanese, da ga jest dobro zastopim,  da sloh ni tko  tko hudo, kot ti hočeš naslikat, da se bo, če bo dobro voljo pokazov, lahko tud s pogojnim zmazov .

Torej, oldi, kar lepo priznej že enkrat, mi mamo tud druge primere, smo se že dost časa s tabo ukvarjal... Pa napiš, da nisi imel slabih namenov odzad, da si bil samo narobej razumljen, da si v bistvu doro hotu ... To bo tud na poroto pa odmero kazni  dobro vplival.

V najslabšem primeru te bomo v ven program za prevzojo poslal, ki  sočutjem za ljubeznijo racio-zasvojencem pomaga. Ima zvezdica že dost dobre uspehe z njim ...

Oldi, še eno off the record: če si tkole javno ne upaš priznat, mi pa kašen interen post napiš. Ne bo noben zvedu ...

Saj veš, jest sem  gud guy

Quote:


Se strinjam z Mikeom, rada bi pa dodala še en pogled "iz drugega brega", zaradi mene je to lahko tudi "ženski breg".
Kakor jaz razumem izsledke te raziskave, naj bi hči alkoholika postala tudi žena alkoholika, oziroma, naj bi obstajala velika verjetnost. Se pravi, gorje, ki doleti malo deklico je oče alkoholik, ker pa to še ni dovolj, ji to determinira tudi izbiro partnerja.

Tu ponujam drugačen, moj pogled: se je kdo vprašal zakaj? Po moje zato, ker obstaja VELIKA VERJETNOST MOŠKIH-ALKOHOLIKOV.

Dobro, kdo je tisti, ki determinira moškega alkoholika? Mati alkoholičarka? Oče alkoholik? Homo-alkoholik? Se opravičujem za ironijo, ampak zadeva me je iskreno povedano, prizadela.

Po mojih izkušnjah in mišljenju se ta "mehka logika" ne izide.
Prvič, zato, ker če se samo vprašamo, kako se je ta Homo-alkoholik lahko skozi milijone let sploh ohranil? Če je raziskava dognana in nepremenljiva, mora zdržati tudi preizkus glede na našo zgodovino, evolucijo. Torej, alkoholiki, kot vemo, so podvrženi zgodnji umrljivosti, bolezni, določeni meri nesposobnosti za delo, produkcijo,.... No, če si spet zamišljamo Homo-alkoholika in njegov vzrok, še nekakao gre. Ko si to zamišlajamo vzvratno (kura- jajce, ali obratno).

Vkolikor pa si poiskusimo zamisliti njegovo pojavitev znotraj zgodovine, pa je to precej težje. Seveda, prekuhano sadje, se dogaja tudi šimpanzom,.. ampak, spet: kako so se uspeli ohraniti do danes? Morda s kakšnim zelo hitrim razmnoževanjem? Kako se jim je sploh razvila inteligenca, sposobnost komunikacije?
Poglejmo to tudi iz drugega zornega kota: kako da določene kulture (Indijanci) niso poznale odvisnosti od alkohola, dokler ga niso "uvozili" Evropejci?

Drugič, se ta logika zame ne izide, glede na MOJE izkušnje in tudi drugih, ki jih poznam. Moj oče je alkoholik, jaz nimam moža alkoholika. Sestrin tip ni alkoholik. Sama nisem zasvojena z alkoholom, tudi moja sestra ne. Moj oče je rasel v veliki družini (11 otrok), le on je alkoholik. V življenju sem imela veliko srečo, očitno, da sem spoznala še veliko podobnih izkušenj drugih ljudi.

Kdo je (so) genij, ki je spisal to raziskavo? S kakšnimi instrumenti, merilnimi napravami? Pa ne, da je bilo to objavljeno v Jani, Ladiy, Naši ženi,...pa sem spregledala?
Morda ima izbira alkoholika (moškega, ženske) predvsem opraviti z za-ljubljenostjo.

Za boljše razumevanje te besede, besedo primerjam z besedo za-luno. Biti za-luno, biti za-ljubljen. S tem po moje pač intuicija nima zveze. Zaljubljenost je pač stvar čutil, ki te vodijo do nečesa, kar ti je všeč (to je lahko mnogo pojavov). Pogled, vonj, gib, glas,... Zaljubljenost naj bi bila stvar neke iluzije, slepilo, zato je filozofi niso nikdar preveč cenili, cenili so jo le kot (možno) pot do dobrega, ipd., nasprotno pa filozofska misel (iz katere se je pač tudi razvila znanstvena misel - to je zgodovinsko dejstvo) pripisuje intuiciji veliko vrednost.

Mateja
Se skoraj povsem strinjam s sabo. Ključ do razumevanja zadnje tvoje dileme je pa ozaveščanje, da krepko preko 90% vsega delamo na osnovi vzgibov is tega nerazumskega dela možgan, zavedamo pa se tega ponavadi le, ko se srečata produkta tega dela in razuma. Tega kako se brez razuma peljemo v službo se v bistvu ne zavedamo.
V nerazumnem delu možgan se bojda v 20 tisočinkah sekunde porodi vzgib, ki nas vodi v smer, ki je nekako izkustveno najboljša oziroma odgovarja našim dosedanjim izkušnjam ali trenutnemu razpoloženju. Razum rabi za vsak odgovor neprimerno več procesiranja v obliki razmišljanja kaj bi če bi ko bi in kdaj bi.
Ko te recimo gape vpraša, ali greva danes zvečer v kino, ti od nekje v hipu pride odklonilni vzgib, ki bi ga lahko argumentirali "oh pa ne danes, ko bi se tako rada stisnila k tebi, ali ko je zunaj slabo vreme" ... Razum bi za argumentacijo vsega tega rabil več sekund, "intuicija" pa odreagira hipno.
Kolikokrat se zalotim, da na nekaj takoj rečem ne ali da, pa je to le plod nekih okostenelih vzorcev, ki me že dlje motijo in namesto da bi zavrgel te intuitivne prebliske, se potem izmotavam z bedastim razumskim argumentiranjem zavrnitve. To se mi je recimo zgodilo tudi, ko me je deklica povabila, da prespim pri njej (k sreči je bilo to nekdaj in so to sedaj ne bi zgodilo)

Quote:


Treba je najprej pogledat iz česa izvirajo grenkoba, žalost, osamljenost, odtujenost ... ter najti pravo zdravilo za njih ozdravitev.
Če recimo vse to izvira iz kakih kompleksov iz otroštva (recimo debelost) ali recimo slabe partnerske izkušnje, je treba stvari ozavestiti in najti argumente, ki temu nasprotujejo. Nisem več debela; niso vsi ljudje zlobni če so se mi takrat posmehovali, do ljudi se moram začeti obnašati drugače, ne pa da ponavljam obrazec iz šole, ko sem jim vračala zajedljivost.... Če sem večkrat našla nasilneža za svojega ljubega moram najti vzgibe, ki me k temu napeljujejo ..........

Vera in vdaja sta nasilje nad samim sabo, zato se mnogi ljudje, ki so ubrali to pot, zlomijo.

In zakaj misliš, da je/bi lahko bila 'tvoja' ljubezen boljša od katerekoli druge? Ljubezen samo je; to je res. In najprej mora biti skleda prazna, da se lahko ponovno napolni, tudi to je res. Ampak zakaj toliko poudarjaš besedo ljubezen, sem vprašala. Menim, da je ne bi, če bi zares bil ena ljubezen. Torej iz tega menim, da imaš tudi ti ego, zato ga tud vidiš in ga želiš odstranit v drugih. No, to...
Pa glede na to, da si mi prav ti očital, da širim nezadovoljstvo na forumu, se umikam v dokaz, da ljubezen premaga vse.