Prebrala sem temo o PEDRIH in LEZBIKAH.
Sicer bi dala pripombo na samo besedo " pedri " - ta namreč naj se ne bi uporabljala - ker je predvsem žaljiva za nekateri del ISTOSPOLNO USMERJENIH. Res je, da se nekateri sami kličejo tako, zgolj BITI in sem GEJ, je bolj PRAV.

Zelo lepo ste pripovedovali o vsem, kar se dogaja  v njihovem svetu, kako jih sprejemate in kaj vas pri njih najbolj moti, predvsem pa vas veči del NJIH same SPREJEMA, nad čemer sem zelo ponosna  - ali pa smo pišete tako...

Ne  - saj vam verjamem.
Človek se mora s tako drugačnostno soočiti iz oči v oči. Ko se enkrat to zgodi pa - OPAZI koliko lepega nosijo v sebi - TAKO KOT MI. ČISTO nič niso drugačni, le, da jih bolj privlačijo istosplone osebe.
S tem res ni še nič narobe - slabše  je, če to zanikajo in o tem ne spregovore, ker ne vedo, kako JIH bo DRUŽBA sprejela, take kot se bodo predstavili.

Veliko je še zadržkov na tem področju, saj NJIHOV svet še vedno ne priznavamo tako kot bi ga ONI želeli, da ga.

Predvsem pa sem opazila slednje, da JIH v DRUŽBI že takoj prepoznamo, če le znamo dobro opazovati - nekaterim pa to lahko že z obraza preberemo...
Opazi se drugačnost na njih...

In  sama;


Že kar nekaj dni spoznavam PRAV ta SVET - prej sem ga samo od daleč opazovala in SPREJEMALA GA takšnega kot je - sedaj pa se mi je ponudila ODKRITA RESNICA - tega sveta.

Pred pol leta sem spoznala prijatelja, zelo čuteča, prijazna oseba, polna energije, vedno pripravljena nuditi pomoč, ko jo nekdo potrebuje, daje SEBE drugim - v nekem delu pa pozablja NASE.
Ob pogovoru sem skušala najti vedno njega samega, takega kot je, da se izrazi po tem, kar nosi na duši in kar mu zapira POT, da se SRČNO izrazi.
V nekem delu Srca je že od samega 8 leta naprej NOSIL to veliko bolečino po DRUGAČNOSTI, da je istospolnik, pa vendar NI BIL vedno takega mišljenja - dva svetova sta ga mučila in še vedno ga.
Vso to bolečino nositi v sebi in je NE DATI VEN. Delati se močnega ko to ni. Tega si niti v sanjah ne morem predstavljati.

No to so samo moja čustva sedaj do njih - ko vedo, kaj sledi, ko bodo priznali.

Sprejemljivost njihove drugačnosti je Predvsem odvisna, kako SMO JIH prej sprejemali, zato se mi zdi, da si vedno nekje želijo vzpostaviti komunikacijo z nasprotno osebo, še predno gredo globje vase in povedo resnico.

Tako sem čutila tudi sama.

No, skratka, da ne dolgovezim.
Veliko lepega je v vsakem človeku tudi v ISTOSPLONO usmerjenih ljudeh...
Imajo čustva tako kot mi ...

To je po moje nekaj vsakdanjega. Jaz poznam punce, ki so lezbijke, prav luštne, simpatične, ene malo manj, ene malo vsiljive, ena je pa napadalna.
In jih sprejemam, kaj tukaj ni za sprejeti mi sploh ni jasno? V čem je v tvojih očeh razlika?

Pa fanta ki je gej. Pa saj je probal biti en čas hetero, ene pol leta mu je ratovalo. Ampak se je raje vrnil k svojemu predragemu, pa še full ga crklja in mu nudi vso ljubezen.

Razlika ki je, je samo na vzunaj, med nami hetero in homo, telo, bistvo je pa čisto enako, samo je v nasprotnem telesu, kot smo mi navajani.

Ne pozabite, da je duša glavna, ne oblika telesa.

LP Io

Kot geju se mi zdijo vajine besede balzam za dušo.

Ko bi le več ljudi videlo v bistvo človeka, namesto da ga odrine zaradi ene stvari, ki je povrhu vsega še tako osebna, da se pravzaprav nikogar ne tiče.

Človekova osebnost je zgrajena iz tisočev lastnosti. Slehernika zaznamuje "članstvo" v ogromno različnih družbenih skupin (sam sem npr. bivši gimnazijec, pripadnik generacije 1981, član folklornega društva... in tudi gej), ljudje pa te zaradi ene same samcate od teh lastnosti odrinejo. Ni pošteno! Prepričan sem, da sem ravno tako Božje bitje kot kdorkoli drug. Če bi bila moja spolnost posledica delovanja Satana, kot to trdijo nekateri, potem ne bi mogel občutiti ljubezni in biti srečen. V to sem prepričan! Ljubezen je Božji atribut, ne atribut hudiča!
Veliko naredim za to, da bi postal boljši človek in moja usmeritev mi je ob tem pravzaprav v pomoč, ker na lastni koži občutim, kaj pomeni biti nesprejet s strani družbe (čeprav moram reči, da imam to srečo, da imam družino, ki me podpira).
Ljubim sebe, ljubim svojega fanta, ljubim svojo družino in trudim se ljubiti vse ljudi sveta. Sem zaradi tega izmeček družbe in psihiatrični primer?

Lubčki moji...

Dejmo se malo ustaviti!

Govorimo o tem, kako je pomembno, da te okolica sprejme. Da ti ponudi potrditev, da je tvoja "drugačnost" pravilna.

Zakaj pa jo rabite? Zakaj vam mora nekdo od zunaj (družba, država, pa sorodniki in prijatelji) potrditi, da je vaša želja imeti razmerje z istospolnim partnerjem pravilna? Mar sami v svojem srcu nimate notranje gotovosti o tem, kdo in kaj ste?

Zase točno vem, koga vse želim povabiti v svojo posteljo in s tem v svoje življenje. Vem, da je tako prav. Prav je zato, ker je to moje, ker sem to jaz. Če se v moji postelji znajde moški, ženska, par ali več ljudi, me sploh ne zanima, kaj si bodo o tem mislili tisti, ki jih ni bilo zraven. Vem, da sem se tako odločil in ne potrebujem nobene potrditve od zunaj, da je tako prav.

Moj nasvet vsem, ki niso gotovi v svojo seksualno identiteto: pomirite se s tem, kakšni ste in mislite samo na to, da je tako prav. Naučite se, kdo ste vi in kdo so drugi. Začnite ločevati med tem, kakšen vpliv imajo drugi na vas, kakšnega imajo pa na vas vaše lastne misli, želje in hotenja.

bogglefreak20 wrote on 16.09.2003 at 13:58:42:


Aha, to je pa nekaj drugega.

Jebiga, včasih so rekli, da strele v vrhove sekajo, ne pa v nizkotne mlakuže...

Ljudem se zdijo nagnusni dotiki oziroma seks dveh moških zato, ker se sami sebi zdijo gnusni. Zato večina moških ploska dvema lezbijkama, pri dveh gejih se pa stran obrnejo.

bogglefreak20 wrote on 16.09.2003 at 14:35:08:


Ja, kaj pa drugega! Odpor do samega sebe, svojih najglobljih želja, prepričanj in hotenj je temeljna notranja drža 99% Slovencev.

To je tudi tisti predpogoj, da se začnejo razvijati vsi t. i. družbeni ekscesi. Človek, ki je pomirjen sam s sabo, ki nosi v srcu mir, je takorekoč neopazen. Živi v svojem svetu, njegova pozornost je usmerjana v stvari, katerim se ostalim nemirnežem niti sanja ne, da obstajajo. On je pozoren na dobro, tisti, ki pa jih je nemir obsedel, pa na zlo.

bogglefreak20 wrote on 17.09.2003 at 11:33:02:


Tu bi si želela, da ne bi tako mislil o "ostalih". Nisi edini "drugačen" - vsak je.  
"Sami bodimo sprememba, ki jo želimo!"

bogglefreak20 wrote on 17.09.2003 at 11:56:27:


...no potem tud veš, da si le TI tisti, ki se lahko sprejmeš in si daš dihat...

Seveda, ko se boš zares, se ti bodo morda drugi približali in manifestirali, kar je bilo v tvoji podzavesti kot obsodbe do sebe/njih/drugih/drugačnih. Point je, da si odpustimo. Sprejmemo svojo senco. Al jo vzamemo nase, al jo sprejmemo v drugim. Nothing really matters - love is all we need in ko ne želiš in pričakuješ več ničesar dobiš vse. Sam pa veš, če si iskren, kaj je to vse.
Uff.
LP