| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> V primeru žalitve... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1077790110 Message started by exorcist on 26.02.2004 at 11:08:30 |
|
|
Title: V primeru žalitve... Post by exorcist on 26.02.2004 at 11:08:30 Kako reagirati, če vas nekdo žali in se norčuje iz vas: a) napademo nazaj (pokažemo zobe) b) obramba (se branimo nazaj) c) ignoranca (nam gre skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven) d) umik (kapituliramo in se umaknemo na varno) e) dialog (skušamo se pobotati z napadalcem, ga poskušat razumet in najti kompromise in konsenze, da bo volk sit in koza cela) f) alternativa (storimo nekaj povsem nekonvencionalnega in neobičajnega) Zanima me, katera izmed naštetih opcij se vam zdi najprimernejša in zakaj? ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by stojchi on 26.02.2004 at 11:10:44 :) vse, ki so ob tistem trenutku najbolj primerne ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by sinjeoka on 26.02.2004 at 11:12:00 stoychi wrote on 26.02.2004 at 11:10:44:
jep...tu ni nekega dokončnega in vsepravilnega odgovora |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by exorcist on 26.02.2004 at 11:21:05 stoychi wrote on 26.02.2004 at 11:10:44:
a potem fizično nasilje tudi odobravaš? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Iga on 26.02.2004 at 11:22:44 Exo, poskusi svoja vprašanja v topicih postavljati tako, da, ko nekaj vprašaš, potem najprej sam rečt jaz bi tako pa tako, oz. jaz počnem tako pa tako, kaj pa vi? Drugače deluje zadeva bolj kot vprašanje za analizo drugih. Jaz se nagibam k c in e, čeprav točno tega ne moreš definirat, ker je tudi odvisno kakšna je trenutna volja in razpoloženje. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by DaBi on 26.02.2004 at 11:31:04 C in E sta kul ja ... + s tem da D ni kapitulacija ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by exorcist on 26.02.2004 at 11:43:59 wrote on 26.02.2004 at 11:22:44:
Morda bi bil ta topik res ustreznejši za rubriko svetovanje.... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by DaBi on 26.02.2004 at 11:45:18 Exo, kako je pa pri tebi v primeru žalitve? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 26.02.2004 at 12:18:04 men se včasih zgodi f) izgubim kontrolo ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 26.02.2004 at 12:19:28 Ampak nekaj mi pa ni jasno ??? Zakaj ravno ti to sprašuješ ??? Saj si imel priliko vse na forumu osebno preizkusit. :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Iga on 26.02.2004 at 12:24:16 exorcist wrote on 26.02.2004 at 11:43:59:
In kdo bi komu svetoval? Še vedno nisi odgovoril. Če se boš tako izmikal, bom uporabil varjanto c. ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 26.02.2004 at 14:16:51 Mogoče bi exotov topic uporabila še za naslednje. Zelo dobro se spomnim enih besed, češ, "kaj te tolk boli, kaj exo o Andresu piše, saj je Andres polnoleten, pa bo ja znal poskrbeti zase..." Dinamika mojega postavljanja za druge je nekako takšna: velikokrat se mi zgodi, da ko me kdo grobo žali, se kar sesujem, tako v nulo, čisto do podna... in sem ful hvaležna, če me takrat, ko sem jaz nemočna, kdo v bran vzame. In po taistem principu, takrat ko je na udaru kdo drug, tudi sama ponudim temu podporo al pa zaščito. Še vedno jo lahko sam osebno sprejme ali pa zavrne. Dejstvo je, da se je za druge postavljat veliko lažje, ker smo čustveno zmeraj nekoliko manj vpleteni in s tem močnejši. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by sinjeoka on 26.02.2004 at 14:21:44 Lilith wrote on 26.02.2004 at 14:16:51:
zdaj pa res upam, da bo komu malo potegnilo, zakaj se glave ne tišči v pesek, ko gre nekdo preko meje dobrega okusa, da ne rečem ko postane direkt žaljiv hvala Lilith si izpisala besede, ki se jih trudim napisat zadnjih nekaj dni |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by bp on 26.02.2004 at 15:01:15 Meni ni se noben na forumu uspel uzalit ali sesut. Imam zgleda premocne obrambne mehanizme (kdo bi morda rekel da imam prevelik ego). Tudi Andresu ni ratalo. Edino gape je enkrat na chatu prisel blizu. Tako da bi se prijazno zahvalil vsem, ki bi mi priskocili na pomoc, vendar bi jim rekel, ne hvala, ker to res ni bilo potrebno, saj se znam sam obranit in postavit zase. Verjetno pa tudi meni ne bi bilo najlazje, ce bi se znasel v vlogi tarce "kolektivnega besa" ali kaksnega podobnega mnozicnega pojava. bp |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Devi on 26.02.2004 at 15:03:06 Lilith wrote on 26.02.2004 at 14:16:51:
Če te je sesulo, si res lahko hvaležen, ja... ampak za pomoč lahko vedno zaprosiš in tud če ne, se mi zdi da se vedno najdejo tisti, ki začutijo, da ti je potrebna. Ampak, kaj pa če te ni sesulo? Če te je ravno prav zbodlo in razmišljaš, kako bi mu odgovoril, v tistem pa pade rafal na njega z vseh strani, samo tvoje še ne... in ti mu sploh nisi nameraval tako ostro odgovorit, ker si njegov napad (ki je bil oseben) boljše razumel kot večina tistih, ki se ti je postavila v bran? Ampak takrat so ga drugi že spravili v kot in ko mu odgovoriš se iz tega, kar bi lahko bla izmenjava mnenja al pa ostra zavrnitev že razvije vojna, ki se tebi osebno zdi nesmiselna, ker ni tvoja in so drugi izziv, ki je padel nate vzeli za svojega in začeli vojno namesto tebe... Kje je potem tista meja, ko ti je še fajn, da je nekdo na tvoji strani? Ker, a ni vedno marsikdo na tvoji strani, čeprav ti tega ne rabi nujno povedat? Se ne počutiš v svojem stališču običajno dovolj varna, da podpore niti ne rabiš? Ni včasih celo dobro, da te kaj stestira, ker te nauči se postavit za sebe? Ni to lahko celo direkt uno, da se sam naučiš ribe lovit, namesto da jih drugi lovijo za tebe? (Ob vsem tem nisem govorila o žrtvah posilstev, fizičnem obračunavanju nekega mišičnjaka, niti o izživljanju nekoga izključno samo nad tabo in podobnih skrajnih primerih, samo o tem forumu. Tud ne govorim, da podpora ni potrebna, samo o tem da vedno res ni na mestu.) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Valentina on 26.02.2004 at 18:34:59 Lilith wrote on 26.02.2004 at 14:16:51:
To je ravno nasprotno od tega, kar naredim jaz. Mene ne sesuje nič, negativa nekoga drugega je njegov problem, njemu bo kot bumerang priletela nazaj, ker jo jaz ne prestrežem. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by aryan on 27.02.2004 at 15:16:19 ce te nekdo zali/provocira/zivcira/moti ga popolnoma ignoriraj in oddidi stran. ce te to ne bo pomirilo ga izzovi, premagaj in ukroti po svoje. ce ti to ne bo uspelo ti druzga ne preostane kot da se mu predas. vmes pa lahko med rundami tud mal pocivas... ampak le do zvonca. Hari bol. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by DaBi on 27.02.2004 at 16:59:27 :) Dobro napisano aryan. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 27.02.2004 at 17:08:38 Meni je tudi všeč, kar si napisal, aryan. Le da ignoranca meni praviloma ne znese... :-/. Predaja pa tudi ne. Še dobro so med rundami možni počitki. :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by m on 28.02.2004 at 08:15:32 Petra. wrote on 27.02.2004 at 20:19:52:
|
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by exorcist on 28.02.2004 at 10:57:04 m wrote on 28.02.2004 at 08:15:32: Drži, ponavadi iščemo sovražnika zunaj sebe, projeciramo svoje"sence", takoj smo užaljeni, nikoli pa ne pomislimo, da bi se spopadli z notranjim sovražnikom, s samim sabo, ker smo sami sebi najhujši sovražnik. Kajti če opravimo z notranjim sovražnikom, potem zunanji sploh nima moči nad nami, niti ne pravega vpliva. :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by maxtor on 28.02.2004 at 13:10:18 Naj boljs je ce obvladas telepatijo. Potem nimas nikoli nikakrsnih konfliktov. Ce vidis, da kdo isce sranje mu das "temo" na oci, da te ne vidi ipd. Drugace pa se je treba znati "dogovarjati". Se nihce ni prisel v (PRIMER) gostilno in zacel "razsajati". NEkaj ga je k temu uzpodbodilo. Treba je hitro najti vzroke zakaj in "ukrepati". Sam sem namrec delal tudi ze kot vratar v diskoteki in imam nekaj izkusenj (aja sem 2metra velik) ;) Lp |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 28.02.2004 at 13:17:17 ::)počakaj da napad mine....in se nasmej.... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by bogglefreak20 on 01.03.2004 at 16:01:08 C varianta z iskrenim nasmehom na obrazu in pogledom naravnost v oči tistega, ki nas žali. Sporočaj mu svojo ljubezen in razumevanje. F je pa tudi zelooo v redu, pa ne samo, kadar nas kdo žali - nasploh je fajn ljudi kdaj pa kdaj presenetiti, a zahteva več domišljije. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by exorcist on 02.03.2004 at 14:31:00 bogglefreak20 wrote on 01.03.2004 at 16:01:08:
Ma, kaj si mi ti to za moški, softy, takih feminiziranih dedcev nimajo radi v vaši gay sceni, ali kak? ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by DaBi on 02.03.2004 at 14:37:43 Vaški stereotip ;D Kje pa piše da so vsi dedci Ramboti? A? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by bogglefreak20 on 04.03.2004 at 12:45:29 exorcist wrote on 02.03.2004 at 14:31:00:
;D Polepšal si mi dan! Hvala! :-* |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 05.03.2004 at 10:22:45 bogglefreak20 wrote on 01.03.2004 at 16:01:08:
Faktor presenečenja je v splošnem zelo učinkovit. Se spomnim ene prigode, ko sem komaj zaposlila, pa se je ena deklica zaprla v WC in ni hotela ven. Na šoli je zavladala panika, ker je bila punca suicidalna. En kup učiteljic se je že pogajalo z njo- pa je niso uspeli dobiti ven. In seveda so šli po psihologa z velikimi pričakovanji, da bo uredil zadevo. In seveda sem bila čisto presrana, saj kaj sem pa vedela, kako naj dobim punco iz WC-ja. :o Edina možnost se mi je zdela ta, da ne počnem istih stvari, ki so jih že drugi, pa niso učinkovale. In tako sem se zaprla v sosednji WC in dala punci vedeti, da zdaj bova pa očitno zelo dolgo skupaj... No punca je bila čist paf, kar malo na smeh ji je šlo, da ima tolk noro psihologinjo in potem sva v rekordnem času prišli ven z WC-ja... Seveda sem bila jaz deležna blaznega občudovanja s strani učiteljev. :) Ko bi le vedeli, kaj se je v resnici dogajalo... ;D Malo off topic, ampak živ dokaz, kako nepredvidljivost oz faktor presenečenja deluje na različnih področjih. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by sinjeoka on 05.03.2004 at 10:31:59 Lilith wrote on 05.03.2004 at 10:22:45:
so nice ko bi imeli več psihologov, ki ne bi delali by the book |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 05.03.2004 at 18:58:56 sinjeoka wrote on 05.03.2004 at 10:31:59:
;D ;D ;D Ja, samo paradoks je v tem, da sem si jaz takrat želela, da bi mi v glavo kanilo kaj "by the book"... Da je bilo moje delovanje iz enega čistega obupa, presranosti in nemoči... In v tem smislu niti približno tolk cool kot je na koncu izpadlo :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by minimal on 07.03.2004 at 14:58:41 Mislim, da je preenostavno definirana beseda "zalitev",... Po mojem mnenju te lahko uzali le clovek, ki ti nekaj pomeni (v pozitivnem smislu),... Ce se to zgodi, je nekaj narobe v odnosu samem, ne poznas dovolj cloveka, za keteri si mislil, da ti je blizu,... pravilen postopek je pregled vrednot in prevrednotenje le teh,... V kolikor pa me kr nekdo uzali, se mi pa ta clovek lahko samo smili (naceloma), razen ce so njegova stalisca dobro podprta in ga vodi cinizem,.... Iz tega se lahko pa marsikaj naucimo in to ne smemo jemat kot zalitev,... Igramo se igrco in zagovarjamo svoje stalisce,.... Ce dobro premislim, te lahko drugi uzalijo samo, ce nisi iskren do sebe, ce si nesiguren vase, ce nekaj skrivas,... Mene osebno ni nihce uzalil kar pomnim, to ne pomeni, da niso probali, ampak imam genialno filozofijo v glavi (seveda zame), ki se imenuje moderni nihilizem. ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by DaBi on 07.03.2004 at 16:45:28 Se strinjam s tem da te lahko najbolj prizadanejo ljudje ki jih "spustiš" najbližje. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by m on 07.03.2004 at 18:52:43 wrote on 07.03.2004 at 16:45:28:
ampak v bistvu ti samo pokazejo, kje se imas rane, vzorce, prepricanja, ki jih ne rabis... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by DaBi on 07.03.2004 at 19:02:16 Ja, hvala jim.. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 30.07.2004 at 08:06:15 Kaj storiti, če te grobo užali oseba, ki si jo že spustil blizu, skozi odnos pa ugotovil, da ta ista oseba ni sposobna prenesti kritiko, to pomeni, da tudi če bi ji izrazil svoje razočaranje in jezo, bi vse to zminimalizirala, morda celo obrnila situacijo, v kateri bi se sama pričela počutiti žrtev. Kako postopati z jezo v tem primeru? Oz. bolje rečeno, kako izgraditi tisto pravo "Marsovo" jezo, ki tebi kot osebi pomaga preživeti in iti čez tak dogodek? Ker nasprotna opcija bi bila potlačitev, kar itak ni ok, ali pa dodatno izpostavljanje sebe frustraciji s sporočanjem svojih čustev- v primeru, da presodiš, da oseba itak ni sposobna s tvojimi čustvi ustrezno ravnati? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 30.07.2004 at 08:29:59 Lilith wrote on 30.07.2004 at 08:06:15:
Jaz pa mislim, da je vsaka oseba sposobna ustrezno ravnati s čustvi drugega človeka, če se mu le ta odpre in pokaže tako kot je treba, ne, da se zapre ali da pokaže jezo na grob in neumesten način. Veliko osnove za ustrezno prepoznavanje prizadetih čustev človeka je prav v tem, kako človek pokaže svojo prizadetost. Skoraj vsak dogodek, ki nas prizadene se potlači in zapiše v našo podzavest, kako pa ga potem mi dojemamo je pa drugo vprašanje in kako mi vidimo, kako druga oseba dojema ta dogodek je spet drugo vprašanje. In če je prizadeta oseba preveč občutljiva in razvajena bo ta dogodek videla tako, kot da hoče druga oseba zminimalizirati in prikazati sebe kot žrtev, čez čas se bo pa pokazalo, da je le ta prizadeta oseba to doživljala v svojem fantazijskem svetu, ker le ni bila dovolj odprta in pripravljena sprejemati drugo osebo in njeno opravičilo ali neopravičilo in ni bila pripravljena do pogovora ali obrazložitve prve osebe, da pove zakaj reagira ali čuti tako kot je v dani situaciji bilo. Vendar v veliko primerov je pač na žalost tako, da prizadeta oseba ne dopusti ali noče videti, niti slišati, mogoče niti razumeti, zakj je prva oseba ravnala tako kot je ravnala. Vsak človek pač dojema vsako situacijo malo drugače. Zdaj pa tudi nastopi vprašanje, ki gre v kontra smeri, ali je ta oseba, ki je trenutno prizadeta sposobna uvideti kolikokarat sama prizadene ??? pa tega sploh noče ali ne more videti, vidi in občuti pa lahko samo svojo prizadetost. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 30.07.2004 at 08:37:53 Kr_eden, saj za določene primere bi to, kar si napisal, lahko držalo. Ampak pustimo sedaj ob strani vso dinamiko obeh oseb. Mene bolj zanima, kako ravnati z jezo, na način, da ti je čim bolj v korist, torej, da jo lahko uporabiš, da se ponovno "postaviš na noge". Predvsem to. Any idea? Aja, naknadno popravljam (potem ko sem bolje prebrala)- nikakor se ne strinjam s Kr_ednovo tezo, da je vsaka oseba sposobna ustrezno ravnati s čustvi drugega človeka. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by titud on 30.07.2004 at 09:27:08 Lilith wrote on 30.07.2004 at 08:06:15:
Nasprotno obosojanje, kritika žalitve ali potlačitev lastne reakcije na žalitev so le zunanji izrazi dejstva, da smo bili na določenem področju duševno ranljivi. Kako bomo to ogroženost izrazl, je odvisno od tega, čemu dajemo prioriteto: ohranitvi funcionalnega odnosa z osebo, ki nas je užalila, ali pa tko kot ugotavlja marjana, če Quote:
kar pomeni, da če boš reagiral tko, da ko boš odstranu te svoje vzorce in prepričanaja tako da ne boš več ranljiv, boš zlo verjetno postavu na kocko tud funkcionalnost odnosa s tistim, ki te je žalu. Ker če boš pr seb odstranu razlog, zarad katerga bi ti žalitve lahko prišle do živega oz. da bi jih sploh občutu kot žalitve, bo odpadu tud razlog, zarad katerga bi bil s človekom, ki te žali, sploh v odnosu sploh. To pravilo po moje velja tud za partnerske odnose in odnose starši-otroci, ki zaradi medsebojne funkcionalne soodvisnoti zapletenih v odnos nudijo zlo plodna tla za žalitve in kjer postanejo odnosi popolnoma nefuncionlani hkrati s tem, ko žalitve na žaljenega nimajo nobenga učinka več. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 30.07.2004 at 12:12:13 Lilith wrote on 30.07.2004 at 08:37:53:
Tole naknadno pisanje si najbrž ocenila na svojem psiholeškem delu cenitve druge osebe. Žal se ne morem strinjati glede tvojega stališča, ker niti po mojem mnenju, tak človek ne zna življensko gledati na take zadeve. Kar se pa tiče psihološke naučitve recimo v tvojem poklicu je pa druga stvar, tam se nebi spuščal ker si baje strokovnjakinja, jaz pa sem samo laik. Ponavljam pa še enkrat, vsaka oseba je zmožna in lahko ustrezno ravna s čustvi drugega človeka, če le ta oseba to dopusti. Res je, da vsaka oseba drugače dojema in sprejema različne situacije, v bistvu pa je koncept isti, le različice so mnoge. In tako dolgo se ne more človek postaviti na noge, dokler gleda tako, kot si ti napisala v tem tvojem postu. Pa še dvojnost, ki jo pišeš, najprej, ker si kao površno prebrala se delno strinjaš, potem, ko si pa kao dobro prebrala se pa ne strinjaš z mojim zapisom. Se potem pravi, da si površna ? In, če je človek površen, potem sledi temu še toliko težje postavljanje na lastne noge. Kajti, vsaka nedoslednost in površnost doprinese k temu, da človek ne uvidi drugega, ki se hoče ali se trudi na kakšen njemu trenutno še nerazumen način opravičiti ali pokesati. Pa še za konec, vsaka oseba zna ustrezno ravnati s čustvi drugega človeka. Vendar, če zna drugi tudi sprejemati in uvideti tudi drugačne čustvene prijeme, kajti nobena oseba ne dela po istem principu, vsak deluje malo drugače, pa še, nekateri malo prej uvidijo, nekateri malo pozneje. Vse je pa odvisno kako oseba, ki je prizadeta to pokaže in na kakšen način ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 30.07.2004 at 13:03:46 wrote on 30.07.2004 at 12:12:13:
Pa kaj te briga, kakšna sem jaz. Tale tema ni sprožena z namenom, da bi se kdo pričel name spravljati. Nehaj. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 30.07.2004 at 19:20:57 wrote on 30.07.2004 at 12:12:13:
Kr_eden, že ves dan mi gre po glavi tale tvoja trditev.... trditev taistega človeka, ki je v topicu Ko začneš ....gledati opisal vso bedo, ki so jo brezčutni ljudje storili njemu. Spomni se, kaj vse so ti storili...spomni se...potem pa še enkrat premisli, ali je tale tvoja trditev pravilna. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 30.07.2004 at 23:35:22 Lilith wrote on 30.07.2004 at 13:03:46:
No, no, pomiri se Noben se ne bo nate spravljal, zakaj vidiš tako črno vse, samo sem zapisal, da pač naj bi bila površna pri branju tale Lilith, to pa ja ni nič takega, včasih smo vsi, a ne ;) Ne vzemi vsega za slabo ;) Pomirjeni Alex ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 30.07.2004 at 23:51:15 Lilith wrote on 30.07.2004 at 19:20:57:
Že ves dan ti gre po glavi, trditev, uf :-[ lepo. ;) Veš, draga Lilith ( pa ne razjezi se na besedo draga, je napisana v drugačnem smislu ) kaj se je meni zgodilo, ti nimaš niti pojma, kar sem tam napisal, je napisano skoraj tako, kot, da sem kar užival in kaj sem jaz prestal od brezčutnih ljudi se tebi niti sanjati ne more ;) Vse kar sem napisal, pa tebi privat je samo 5% od 100% In dobro vem kaj so mi storili in kaj mi je storil in tega ni moč nikoli pozabiti, vendar, zato, ker sem jaz doživel nekaj groznega in za vso trpljenje, ki sem ga preživel, ne bom in ne morem napisati, da ljudje niso sočutni, čutni in da ne znajo delati s čustvi drugih. Ker vem, da znajo, res pa je, da po svojih najboljših močeh. In še enkrat ti pišem, ta moja trditev je pravilna, ker jaz ko pišem kaj takega, ne pišem in ne mislim o tem, kaj so ali se je meni naredilo, zgodilo, ampak pišem na splošno. In vem, da vsakdo zna delati s čustvi drugega človeka tako kot je najbolje zmožen. Pa še nekaj vedi, tisto kar sem ti jaz zaupal in povedal, je nula proti tistemu kaj se mi je dogajalo, ker kot sem ti že dostikrat napisal, jaz moram zelo, zelo verjeti človeku in ga spoštovati, da mu povem kaj, in zato, tisto kar ti veš, je nič, ni omembe vredno ;) Tisto, kar sem tebi privat pisal upam vsak trenutek javno napisati na forum ;) Čustveni Kr_eden ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 31.07.2004 at 09:24:08 wrote on 30.07.2004 at 23:51:15:
Aleluja. Pa ti je le potegnilo...je pa razlika med "ustrezno" in med "tako kot je najbolje zmožen". Ker "tako kot je najbolje zmožen", me človek lahko posili, zabode v hrbet, žali....in kaj naj zdaj, jaz to cenim, ker je naredil tako kot je najbolje zmožen. Pa daj no. Beda. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 09:59:56 Lilith wrote on 31.07.2004 at 09:24:08:
Res, nisem si mislil, da se bo psihologinja, strokovmjakinja takšna kot si ti zakačila samo za en stavek ::) Pa kot psihologinja bi lahko vedela, da je vsak človek lahko potencialni morilec ali kaj drugega slabega, če so za to dani pogoji, vendar, vsak človek je zmožen delati s čustvi drugega tako kot najbolje dobro zna. In še razlika je med tem, človek dela s čustvi tistega človeka, ki ga pozna drugače kot pa s čustvi tistega človeka ki ga ne pozna. In še nekaj, če tukaj govoriva o čustvenem dogajanju med dvema človekoma, ki se imata rada je to drugače, kot pa o čustvenem dogajanju med ljudmi, ki so prijatelji, znanci ali samo neznanci. In o čem ti govoriš, ali samo iščeš stavek ali besedo, da boš lahko kot strokovnjakinja napisala na koncu beda ? ;D In lahko bi vedela, da vsak človek kaže svoja čustva drugače ;) Beda Kr_eden :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 11:06:37 Vsak človek je čustveno bitje, tu se menda strinjamo ? Kako pa človek kaže svoje čustva napram drugega človeka, tu je pa že razlika od človeka do človeka. Nekateri znajo bolje, nekateri malo drugače. Vendar je, kolker vem o teh stvareh, recimo med dvema partnerjema je potrebno neko zaupanje in pogovor, da človek ve, kako naj reagira ali deluje v primeru čustvene prizadetosti drugega in, če tega ni, potem človek ne more vedeti in deluje tako, kot on misli, da je najbolje. Vendar prizadeti, če ni zaupanja med dvema lahko v tem reagiranju vidi samo slabo, zato pa je tako pomembno, da se dva med semoj pogovarjata in si povesta o svojih potrebah, tudi na čustvenem področju. Kajti vsak človek, ki je čustveno prizadet reagira drugače in nekomu paše že izrečeno opavičilo, nekomu lepa beseda, nekomu stisk........ In kako naj človek ve, kaj paše njegovemu partnerju, če recimo ta noče pogovora okoli teh stvari ? Vsi se učimo in s pogovorom med dvema se lahko partner nauči kako reagirati pri čustveni prizadetosti drugega. Vsak človek pač dela po svojih najboljših močeh in tako kot se je naučil, vsakemu človeku pa ne paše ista tehnika čustvenega tolaženja. So pa ljudje, ki pa skorajda ne morejo biti čustveno potolaženi na noben način, pa se lahko drugi človek trudi še kolikor hoče, pa jih ni moč čustveno potolažiti. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 31.07.2004 at 11:11:13 :)ja, moje mnenje je , da nam je življenje , kot vedno najboljši učitelj... da se lahko približamo sočloveku , ga moramo prvenstveno OBČUTITI...in vedno takrat , vsaj jaz izhajam iz sebe... vsi vemo kakšni so občutki žalosti , nemoči , bede , jeze , radosti, obupa...in če smo iskreni v svojem občutenju , vemo , kaj smo takrat pogrešali , potrebovali , kaj se z nami dogaja... človek res ni in ne bo nikoli otok sam zase ...vsi smo povezani ... mogoče sem jaz ti in skupaj mi vsi.. nihče ni odgovoren za moja čustva , lahko le pritisne na nek gumb v meni in me spomni na občutek , ki sem ga nekoč že doživela , ki me boli in , ki ga nisem še razrešila , zato sem ga potisnila v podzavest ...to so naši vzorci in vsi jih imamo... vendar sem za jezo ali drugo čustvo odgovorna sama , ker jo sama sproduciram , prav tako za svoj odziv...akcija je enaka reakciji lahko si strokovnjak na tem področju , vendar , če ne poznaš sebe , kako boš vedel kdo je drugi in kaj občuti? tega se ne da naučiti v knjigah ...tega te uči življenje , izkušnje v delu z ljudmi , učenje pri delu na osebni rasti in imeti moraš pieteo in biti senzibilen. s tem ne dajem v nič strokovnjakov , nikakor , vendar je ta komponenta pri tem , še kako pomembna npr. ljubezni se ne da naučiti iz knjig...to je le primer in , če veš , kdo si , potem se ne vežeš več tako hudo na čustvene reakcije - ne drugih in ne svoje... veš , da s čustvi obratuješ in izbiraš - zavestno - tisto , kar je najbolj ustrezno ... in ravno pomankanje samozavesti ali slaba samopodoba je včasih razlog za naše čustvene reakcije ker se poistovetimo z vzorci , takimi ali drugačnimi , in nismo več povezani s seboj in vsak tak vzorec ima v sebi močan energetski naboj , ki se hoče razrešiti s katarzo... in tako včasih uporabljamo in osebe , in besede in vse , kar je uporabnega , da se to sprosti... mnenja sem , da se ne potiska ničesar, kar boš ozavestil te bo osvobodilo , kar boš potisnil te bo razžiralo in uničevalo... vendar- pozor- moramo zavestno paziti , da s tem osvobajanjem ne prizadenemo ljudi , in ne sebe... vse to je povezano s sprejemanjem sebe , takega , kot si ...z vsemi plusi in minusi vred... toliko , kot lahko sprejmemo sebe , toliko smo v stanju sprejemati druge ... tu ni vipov , le gola resnica. ja , včasih jočemo zaradi te resnice in vendar je pravična ...je taka , kot je , če nam je to všeč ali pa ne. z vsem tem pa ne mislim , da potem dovoljujemo drugemu bitju prav vse...npr. da nas žali ponižuje ipd. ne ... ko se meni to dogaja , sem pozorna na to osebo , jo gledam v oči in poiskusim občutiti...in diham , da diham... prediham ta njen izzliv jeze ali karkoli in ji v mislih pošiljam mir...a ne reagiram... v bistvu je najmočnejša reakcija prav POZORNOST... in zgodilo se mi je že in v moji praksi je to mnogokrat potrjena zadeva , da je oseba počasi utihnila in me začudeno gledala...(tudi oj šef , ha ,ha) takrat se vedno trudim občutiti tako osebo , in ko jo , občutim , da ji ni lahko , občutim njene strahove ali pa prizadevanja po pozornosti...in sočustvujem z njo vendar pa je ne pomilujem ali delam iz nje žrtve. povem ji , kaj mislim in se umaknem...a izberem ustrezen način ...spet zavestno in , ko sem sama doma , pogledam še , kaj je ta oseba projecirala in se je aktiviralo v meni in to rešim... da bomo pravilno delovali , mora biti naša osebnost zdrava in celovita ...včasih pomaga zdravljenje notranjega otroka , včasih pa preprosto nekdo , ki nas sprejme takega kot smo in nam dovoli , da smo kar smo v danem trenutku in ki nas podpira ne glede , kakšni smo. in tudi tako se nam velikokrat zgodi , da naredimo napako , saj še nismo popolni in takrat ni lepše besede , kot je beseda OPROSTI ...iskreno izrečena ... zakaj to funkcionira , ker smo mi bitja OBČUTENJA in vsak od nas , posebno , mali otroci , ki so še zelo povezani sami s seboj in z Bistvom , občutimo kaj je iskreno in kaj ne... rezime ... včasih lahko komu , ki mi poskrbi za tako izkušnjo , celo rečem hvala ...ker je s projekcijo pokazal , kaj moram rešiti pri sebi ... to pa ne pomeni da se ne znam ali ne bom postavila zase - vedno le NAČIN tega , kako , bom izbrala Zavestno... seveda pa ima vsaksvoje mnenje in svoj način ... to , kar sem napisala . pač velja le zame :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 31.07.2004 at 12:19:17 Hja, očitno smo ljudje zelo različni. Očitno eni potrebujete vero, da so vsi ljudje dobri, da vam vsi ljudje samo dobro hočejo, da se trudijo po najboljših močeh...Meni je prav, če vi lahko s tem živite. Ampak mogoče bi sedaj nehali razpravljati o tem, ker jaz absolutno drugače čutim v zvezi s tem. Bi prosila, da tisti, ki tudi čutite, da so ljudje lahko slabi, namenoma slabi, da namenoma prizadenejo itd...da mi pomagate pri razmišljanju o izpostavljenem problemu.... ...o problemu jeze, ki se pojavi ob nasilju nad nami, ob žalitvi... TOREJ PONOVNO DEFINIRAM PROBLEM: Kako transformirati jezo, da še zmeraj ostane jeza (torej je ne potlačim, ne spremenim v nasprotje...), nima pa destruktivne funkcije (uničiti storilca), pač pa konstruktivno (ojačati sebe)? In če smo že pri tem, kaj storiti z žalostjo, da nas ne zapelje v samodestrukcijo? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 31.07.2004 at 12:49:11 :)ko doživiš sebe , potem to ni več vera in ne znanje ..to je Resnica...to je tista modrost , ki ti da tudi razumevanje , uvid vate , v situacijo in takrat se ločiš od tega , kar nisi ...tudi od bolečine in mi nismo čustva , ne vzorci , ne telo , ne prepričanja..in vendar imamo vse to in s tem funkcioniramo... tega ne zanikam ... ko se povežemo s seboj , v tem zlitju najdemo tudi druge , vse , kar obstaja... in takrat je sprejemanje lažje , ker vemo , da vse , kar se nam dogaja , pomaga naši rasti na tem nivoju. ja , čustva je treba obravnavati , kot male otroke , jih spoštovati in jim dati prosto pot... in hkrati pogledati vase , kaj se takrat v nas aktivira in dogaja ... ja , in vsak izbere svoj način reakcije .. moj ni več , da igram gestapo ali da sem takrat sama sebi krvnik , ampak se tudi takrat trudim sprejeti se , taka , kot sem in ozavestiti ...zakaj je to tako in , če ni nikogar , da bi me podprl ,sem sama sebi prijatelj in se podprem - nisem več tako presneto odvisna od čustev , ne svojih in ne drugih... kot sem rekla vsi smo ENO ... iz tega izhajam če sama spoštujem čustva , ki jih uporabljam , bom tudi spoštovala čustva sočloveka ... včasih ne gre to v eni sekundi , kot bi mi želeli ...to je proces in času je treba dati čas v tem procesu je važna iskrenost , spoštovanje , pieteta in razumevanje...predvsem pa pozornost in občutenje in , merilo je vedno le MIR ...ki ga občutiš v sebi če ga ne , potem je pač tu nemir... vedno je to le igra s samim seboj ... in delo na sebi ... in v razumevanju vsega tega , se lahko srečamo ...s sprejemanjem..da drug drugemu dovolimo , da si upamo biti taki , kot smo , da je naša pravica da čutimo in občutimo tako kot čutimo in da ni naša šibkost , če priznavamo kar občutimo , temveč je to naša notranja moč ... in takrat , če izhajamo iz sebe , iz svojega Bistva , v drugem vidimo sebe... in vloge s katerimi se poistovečamo odpadejo , kakor tudi vse maske , ki jih imamo... ja , včasih jeto težko , ker bolj občutiš razne stvari , tudi t. i. žalitve ...če pa si takrat pozoren in si dovoliš in daš čas , če občutiš in se zavedaš , potem s tem pomagaš in sebi in drugemu . |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 31.07.2004 at 13:01:46 arelena wrote on 31.07.2004 at 12:49:11:
No , fino, zdaj si mi razložila, da eni pač niso še doživeli sebe.... A morajo tisti, ki še niso doživeli sebe, čakati, da se to zgodi...ali pa lahko vmes v času čakanja (in dela na sebi, če te prav razumem) z jezo in žalostjo kaj naredijo? vedno bolj nestrpna Lilith ::) Ok, pa kaj tu sploh kdo ve, kaj jaz sprašujem? ??? Ker prmejduš, če mi še kdo odgovori tak čisto mimo, bom izgubila vsako upanje. :P |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 31.07.2004 at 13:16:30 :)Draga Lilith ...veš , nismo vedno v tem stanju , ki sem ti ga nakazala ...sem še daleč od tega ...a vendar , če ga doživiš, gledaš drugače...nikoli več nisi isti... s tem se nikakor ne postavljam na nek višji nivo , se razumeva... to te nauči občutenja in razumevanja , zakaj se nam kaj dogaja v življenju in s tem ustreznega ravnanja in odzivanja... moj način je tak , kot sem ga opisala , če si prebrala? pozornost , zavedanje , občutenje , razumevanje , povezava s seboj - Bistvom v sebi in dihanje... tako se transformira vse modrost Bude...dihanje in zavedanje mogoče ta način tebi ne ustreza in ne zadostuje , in če je tako imaš vso pravico , da izbereš tistega , ki ti je blizu. ja , vsak način in vsako osebo , je treba spoštovati ... ko se te kaka stvar dotakne , ko se dotakne tvojega srca in ne glave ...je to pravi način ...vsaj zame pot gre skozi srce ... ne misli , da ti vsiljujem svoj način , ne to ni moj namen ...ti sama najbolje veš , kateri je tvoj način in prav je tako...vsak zase najbolje ve... predstavila sem le svoj način in pogled |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 14:54:30 arelena wrote on 31.07.2004 at 11:11:13:
Zelo dobro si napisala tole. Res je, najboljše je, da smo takšni kot smo tisti čas, res se spreminjamo in če znamo sprejeti sebe, takšnega kot smo in druge, potem res težko prizadenemo čustveno drugega, če nas sprejme takšnega kot smo in mi njega. ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 15:03:55 Lilith wrote on 31.07.2004 at 12:19:17:
Mislim, da spet poenostavljaš vso stvar. Še zdaleč ne pravim, da so vsi ljudje dobri in da recimo nam nebi škodovali nalašč, tega se zavedam in vem, vendar je v odnosu med partnerjema drugačno zaupanje kot pa med znancem ali skoraj nepoznanim človekom. Res pa je tudi, d ate lahko najbližja oseba bolj čustveno prizadene, kot pa neki neznanec ;) V primeru, ko je človek čustveno prizadet, se pravi je tudi obenem zelo jezen na drugo osebo in mogoče tudi nase. Tu nastane problem, ker največkrat gre v samodestrukcijo, včasih pa tudi, da se namerno iz čiste jeze škoduje osebi, ki nam je nanesla čustveno trpljenje. Problem pa še nastane, ker mi, ki smo čustveno prizadeti ne razmišljamo normalno in iz tega lahko nastanejo potem še večje posledice in obremenitve za nas. Najboljši način, kako preboleti čustveno prizadetost je, da če s ele da, d ase pogovorimo s to osebo, seveda v živo in ga tudi poskušamo razumeti, ne obsojati že kar na začetku in seveda, da poskuša to tudi ta oseba, da nas poskuša razumet. Seveda je dobro, da prej tisto nakopičeno jezo nekam sprostimo, najboljši način je, d agremo v gozd, kjer smo sami in se iznorimo, prederomo kolker pač čutimo, da potrebujemo in deluje. Seveda je potrebno tudi, da se vsedemo in razmislimo o vsem tem kaj s enam je dogajalo, zakaj je prišlo do čustvenega problema in mogoče celo uvidimo, d ani bilo tako, kot smo mi sprejeli. Seveda so še druge tehnike, ampak s emi ne da zdajle pisarit. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 15:09:50 Lilith wrote on 31.07.2004 at 13:01:46:
In zakaj si nestrpna ? In zakaj bi izgubila vsako upanje. ? Vsak lahko naredi z jezo in žalostjo to, da se jo poskuša rešiti na najboljši možen način. Lahko, vendar v takem stanju težko, meditira ali se koncentrira na problem in ga poskuša rešiti, lahko gre v gozd, kot sem napisal že zgoraj, lahko pa se, kar je še najbolj enostavno pogovori s tistim, ki mu naj bi po njegovem nanesel jezo in žalost, se pravi, ga je čustveno prizadel. Izbira pač vsak tako, kot misli, da je za tisti trenutek za njega najbolje ;) Pa še en zapis, ki je meni bil v veliko pomoč pri čustvenih problemih. VSI SMO BITJA LJUBEZNI. Jap, tole sem ponavljal nonstop in, deluje ;) Kajti, res smo vsi bitja ljubezni ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 31.07.2004 at 21:36:07 wrote on 31.07.2004 at 15:09:50:
Hvala lepa za tako bluzenje. Ampak samo bluzenje v življenju ni dovolj. Vsaj zame ne. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 31.07.2004 at 21:53:49 :)nivo razumevanja je vedno enak nivoju zavedanja... drugo pa je razumevanje na intelektualni ravni...... včasih je res najhuje to , kar je dejal KR-EDEN...če oseba vpije po rešitvi , a istočasno si v bistvu ne dovoli tega , ker bi se brez tega počutila nekako izpraznjeno(ta čustva in občutki so močno energetsko nabiti)...potem ji nihče ne more blizu ... razen , sama sebi ...če si upa in je dovolj iskrena... ja , res obstajajo še metode npr: Exalibur , Aspektika in še mnogo drugih , a take osebe v bistvu hočejo le pozornost in nobene pomoči ... ja , tudi tu ima vsak možnost izbire in ta je zanj verjetno takrat najboljša... in znova , ko najdeš mir v sebi , se pojavi tudi v zunanjem svetu in vsi odgovori so vedno le v nas samih... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 31.07.2004 at 22:18:52 Arelena in Kr_eden Meni vajini odgovori pridejo naprej nekako tako, kot če bi jaz nekoga vprašala, koliko je ura, on bi mi pa odgovoril, naj se za božjo voljo ne ukvarjam s časom, ker čas je relativen in bla bla bla... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 31.07.2004 at 22:26:35 :)odgovor je več kot jasen ...ne glej v nebo ...poglej vase...kaj je to , kar v tebi sproži tak odziv ...in zakaj... izbira je vedno naša , kakor tudi odgovornost zanjo... če iščemo odgovore drugje , je to včasih tudi izgovor , da se ne soočamo s situacijo ali samim seboj (razlog je strah , pomanjkanje iskrenosti , ponos ipd.) ja , naš ego je močni car ... če gospodarja ni doma... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 23:44:45 Lilith wrote on 31.07.2004 at 21:36:07:
Hvala ;) Vse kar je od Kr_enga je navadno bluzenje, to že vem ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 31.07.2004 at 23:47:07 Lilith wrote on 31.07.2004 at 22:18:52:
Tebi pridejo naprej tako ker ne zastopiš, vse ti je odgovorjeno, samo nočeš videti, mogoče zato, ker je pisal Kr_eden, bluzator, pa neka, bogsigavedi Aralena ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by arelena on 31.07.2004 at 23:52:55 ;)jaz vsekakor trdno stojim za tem, kar sem napisala in mislim , da vsak , ki si upa pogledati vase ali pa ima izkušnje na tem področju točno ve ,o čem govorim ...če hoče seveda... to pa je že druga tema... pozdravček Arelena |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Toni_Zamene on 02.08.2004 at 09:32:14 Lilith wrote on 31.07.2004 at 12:19:17:
Sam čutim ob tem konkretnem vprašanju potrebo po ločitvi med čustvom jeze ( mogoče celo vsemi čustvi ), ki ga doživljam v odnosu do mojih staršev in čustvom ( čustvi ), ki ga/jih doživljam v odnosu do drugih ljudi ( partner, prijatelji, znanci, kolegi, tujci ). Se mi zdi, da v tem obstaja razlika. Moj odnos do staršev in s starši ( primarni odnos - naj bo doživeto dober, slab, zapleten, prazen, poln, idr. ) predstavlja po biološko-psihološki poti naše celotno življenje nek prostor, ki nam daje, v primeru, da ne gre za destruktivno ("bolano")fizično in psihološko okolje , "vzpodbudo " našega osebnega razvoja in spreminjanja. Torej, če je ta vez med člani družine "zdrava", je med člani družine lahko še toliko različnosti, kreganja ter drugih zunanjih stvari, pa ti ljudje pri sebi vedno znova ugotavljajo, da pa vseeno živijo v čustveno varnem prostoru medsebojne ljubezni in predanosti. Mislim, da znotraj takšnih odnosov tudi čustvo jeze ne more pridobiti tiste moralno destruktivne vloge v odnosu do naše osebe, kot se lahko zgodi to v primeru odnosa do drugih ljudi. Kako ravnati z lastno jezo v primeru odnosov z drugimi ljudmi ? Mislim, da se pred tem ( da pridem na konec z jezo ) ali istočasno s tem ,mora dogajati še nekaj. Namreč odločitev in rzrešitev moralnega konflikta, ki v meni nastane v primeru tovrstnih situacij ločitve ali prekinitve odnosa. Odločitev pomeni zame spoznanje. Spoznanje zakaj se mi stvari dogajajo kot se mi dogajajo. Tudi, ko do tega pridem sem še vedno vpet v moralni odnos z drugim, ob prisotnosti jeze kot posledice neke ranjenosti,doživete krivice, izigranosti, idr., ki je neke vrste klic ali poziv k obrambi " domovine " ( beri: osebne integritete, samospoštovanja ). Z druge strani pa prisotni občutki krivde zočitki ( s strani sebe ali s strani drugega), da nisem odgovoren, ali pogosto tudi jeza na samega sebe, da sem bil tako nespameten, da se mi je to sploh lahko zgodilo ( t.i. jeza na sebe ). Osebno mislim, da v primeru odnosa do drugega, ki me pripelje do takšne situacije , nima smisla komplicirati. Najlepše v takšnih ločitvah se mi zdi to, da ni nobene potrebe po zasledovanju cilja zmagovalca, ker situacija takšna kot je daje obema najlepše darilo. Oba imavamožnost iz tega priti pametnejša. In vse ozadje mojega razhoda z nekom me postavlja do tega drugega v takšen odnos, da je zame povsem irelevantno "tehtanje" tega pametnejšega. Ker to moje "pametnejše" pomeni najino ločitev, pomeni istočasno tudi to, da sta se najini življenji ločili - fizično, psihološko in moralno. S tem si vzamem pravico do mojega življenja in jo dam tudi drugemu. Zapleteno, zapleteno. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 02.08.2004 at 09:46:49 Toni, zapleteno pišeš. ;) Poglejmo, če te prav razumem. Torej najprej ugotoviti, zakaj se mi stvari dogajajo? Huuuudo...več možnosti.... - ker sem tako neumen, da sem upal, da ta oseba, ki je sicer "neodgovorna" v odnosu do vseh, do mene vendarle ne bo neodgovorna - ker nisem videc, da bi vnaprej vedel, da bo oseba, ki je do vseh drugih sicer ok, ravno mene prizadela - ker sem sam naredil kaj takega, da sem podžgal osebo k temu dejanju Dosti elementov jeze nase je tu notri, ob tem, da je objektivna jeza na drugo osebo vseskozi prisotna, ker tistemu ne dajem pravice do takega ravnanja. In kaj si naj zdaj s tem spoznanjem začnem? In ali te prav razumem, da je odgovor v dokončni ločitvi od te osebe...pri čemer jezo uporabim kot kurivo, ki mi pomaga zdržati ločitev tudi v situacijah, ko si z vsem svojim bistvom želim nazaj v odnos (ki pa mi itak nič dobrega ne bo prinesel). |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 02.08.2004 at 09:51:18 Aja, pa še to...kakšen moralni konflikt nastane? Lahko razložiš? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Toni_Zamene on 02.08.2004 at 10:40:34 Lilith wrote on 02.08.2004 at 09:46:49:
Ponavadi so te stvari močnejše od nas . Jeza sicer je kurivo v tovrstnih situacijah,vendar po moje bolj kratkoročno , in po mojem mnenju na njej ( jezi ) ne morem izgraditi tega kar v primeru tovstne ločitve potrebujem. Potrebujem nekaj bolj " kronskega ", nekaj kar zajame mojo celotno osebo. Potrebujem moralno stališče do tega odnosa. Moralno stališče do odnosa vsebuje mojo celotno osebo, vsebuje tiste konstitutivne točke moje osebne eksistence, ki so na nek način svete in kot take odločajo o moji eksistenci ( skozi čas gledano o sreči ali nesreči ). Te točke predstavljajo ključ do tega kar hočem postati, skozi kateri vzorec odnosov hočem živeti, v odnosu do katerih življenjskih vsebin in okoliščin sem pripravljen na kompromise in znotraj katerih ne ( za nobeno ceno ). Pravzaprav govorim tukaj o stopnji samospoznanja. In samospoznanja ni , če ni zavesti (beri: odgovornosti, treznosti ), enako ni moralnega stališča, če ni zavesti. Moralni konflikt po sebi ni nujni nekaj, česar se moramo jasno zavedati. Čisto nezavedeno ga lahko doživljamo kot neko notranjo cepitev želja in hotenj (ali pa ga psihološko sploh ne začutimo ) in če je tako, ima svoje avtonomno notranje življenje , kar se lahko izraža skozi motnje razpoloženja, trenutne težave v odnosih , ali skozi ekstremne čustvene , psihološke in fizične vsebine. Moralni konflikt je mogoče zavestno nadgraditi in s tem razrešiti izključno skozi sprejem moralnega stališča - to pa je že področje dušinih in kognitivnih " kupčij ". |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by apostat on 02.08.2004 at 10:51:23 Toni_Zamene wrote on 02.08.2004 at 10:40:34:
Konkretno Toni, konkretno! Zakaj dolgoveziš in skačeš tako kot mačka okrog vrele kaše? Malo več energije in elana, zakaj si tako poklapam in deluješ tako samoobtožujoče, kot da bi se ravnokar namislil cmeriti? ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 02.08.2004 at 10:53:04 Toni, se pravi moralni konflikt zahteva od mene opredelitev, kje sem čez svojo osebo pripravljen iti v smislu kompromisa za voljo ohranjanja nekega odnosa in kje to nikakor ne pride v poštev? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Toni_Zamene on 02.08.2004 at 11:19:16 Lilith wrote on 02.08.2004 at 10:53:04:
Ne Lilith, moralni konflikt po sebi ne zahteva od mene še ničesar. Njegovo psihofizično občutenje pomeni zame le, da se z mano v odnosu do drugega nekaj dogaja. In to občutenje po sebi ne pove ničesar o nama in najini perspektivi - se pravi , ali je ta odnos lahko zdrav, spoštljiv, idr., me pa lahko "spravi" v konkretni odnos in s tem tudi moralni odnos. In ker govoriva o odnosu, ki je med odeleženima " že priznan " , in kot tak ustvarja manifestno dinamiko, ki vitalno zajema mojo eksistenco, sem z vidika odgovornosti do sebe dolžan do tega odnosa sprejeti moralni odnos. Moralni odnos z vsemi tistimi zgoraj navedenimi značilnostmi. Ker če tega ne storim, pripravljam pot za destruktivne procese. Ko govorim o kompromisih v odnosu ne mislim na kompromise s katerimi bom "reševal" odnos , tako da bom šel preko lastne osebe. To zame niso kompromisi ampak samozanikanje na račun ciljev s katerimi v svoji tako ali tako nikoli ne bom v življenjskem stiku. Kompromis v ( zdravem ) odnosu je zame nekaj, za kar me drugi v odnosu zaradi tega vedno znova nagrajuje, vseeno ali se tega zaveda ali ne zaveda. Tu pa trčim na naravno kompatibilnost oz. nekompatibilnost ljudi. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by apostat on 02.08.2004 at 11:25:23 Toni_Zamene wrote on 02.08.2004 at 11:19:16:
jao, jao... teorija in leporečje... povej ti meni, kako to uporabiti v praksi, kako dati vsem tem predpostavkam in hipotezam temelje, kako jih uporabiti v vsakdanjem življenju; govoriš iz lastnih izkušenj ali prečitane knjige govorijo po tebi in te "zlorabljajo" le kot trobilo posamičnih avtorjev? Toni, nič otipljivega ni v tem, vse v oblakih, nekonkretizirano - nekaj je prebrati, drugo pa izkusiti, kar se v teoriji odnese in lepo izzide, se le redko v praksi...... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 02.08.2004 at 11:26:44 Tonči, drugi odstavek mi je razumljiv v celoti....prvi pa niti malo :(. Lahko malo bolj konkretno? Lilith ( ki se sprašuje, če je kognitivna kapaciteta te dni kaj padla, zaradi preveč omamljanja ;D) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Toni_Zamene on 02.08.2004 at 11:45:43 Toni_Zamene wrote on 02.08.2004 at 11:19:16:
Moralni konflikt pomeni, da je ta drugi v meni nekaj "prebudil ". Notranje vsebine te prebujenosti so lahko marsikaj, sprva pa s tem najpogosteje sploh nismo v stiku. Gre preprosto za nekaj, kar me vleče k drugemu. Ta zaukazana privlačnost se mi lahko zgodi celo do človeka, ki na nek način ne živi po s strani mene zavestno opredeljenih moralnih in vrednostnih opredelitvah. Takšna situacija v meni povzroči hud osebni konflikt , ki me sam po sebi sili v spreminjanje in v širitev zavesti o sebi in drugih. Lahko me pa takšen konflikt prisili še v večjo fiksacijo obstoječega zavestnega vrednostnega stališča in me tako do te osebe postavlja v skoraj sovražni odnos. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 03.08.2004 at 07:05:15 Ojoj Toni, ti pa pišeš, ti, a že imaš hanzaplaste na prstih od tega silnega tipkanja ? ;D Mislim, da vse kar si v teh obširnih postih psihološkega filozofiranja napisal, da bi lahko vse to strnal v nekaj stavkov, recimo največ deset in bi bilo vse povedano. Eh, seveda je bolje mutit, pa kalno vodo delat, da si ta uboga rulja ne pride tako hitro gor. In kaj si zdaj na koncu povedal ? |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Toni_Zamene on 03.08.2004 at 07:11:08 wrote on 03.08.2004 at 07:05:15:
:) To, da je to pač tako :D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Kr_eden on 03.08.2004 at 07:17:17 Toni_Zamene wrote on 03.08.2004 at 07:11:08:
Že mora biti, a ne ;) ;D |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 03.08.2004 at 08:06:08 Toni_Zamene wrote on 02.08.2004 at 11:45:43:
No, končno kapiram povezavo med moralnim konfliktom in potrebo po samospoznavanju. :) Še vedno pa ostaja problem jeze oz. spremljajočih negativnih čustev. Nekako se mi zdi najbolj smiselno preusmeriti jezo...torej ne direktno v osebo, pač pa kot spremljevalca, ki ti daje trdnost v odločitvi, da prekineš nek odnos. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by titud on 03.08.2004 at 08:56:32 Toni_Zamene wrote on 02.08.2004 at 11:45:43:
Bi se navezal na tale post in na vse tvoje prejšnje v v tem topiku. Bi razrešitu tegale tvojga 'hudega osebnega konflikta, ki me sam po sebi sili vširitev zavesti o sebi in drugih' poimenoval kar sprejemanje. Edino sprejemanje lahko nardi odnos funkcionalen, pri čemer ne bi ločeval družinskih odnosov od partnerskih, saj gre v ozadju za isti proces. Gre za induviduacijo, pri čemer konflikt v otroka z družino širi otrokovo nezavedno občutenje enosti preko induvidulazicaije v zavestno sprejemanje enosti, vir moralne konfliktnosti v partnerskem odnosu pa je točno tisto, kar kot otrok nisi uspel sprejet skoz svoje prejšnje družinsko življenje. Ker se družinski konflikt ne razreži v zavestno sprejemanje enosti ampak se 'zatakne' na neki stopnji zavestne induvidualizacije otroka, se ta otrok v vlogi partnerja znajde v moralnem konfliktu med zavestno podobo o svoji individulanosti in nezavedno potrebo po enosti, ki jo svojo različnostjo (nasprotjem ali komplementarnostjo) v njem sprož partner. Partnerski proces je torej v bistvu nadaljevanje družinskega zvestnega učenja enosti skozi sprejemanje različnosti. Primarna družina po moje tega procesa sprejemanja različnosti na poti k zavestnemu sprejemanju enosti enostavno ne more do konca dobr opravit, tko da človek kljub najboljšim vzgojnim namenom staršev ostane na pol poti. Lahko pa se v primerni družini otroka opremi s psihološkim mehanizmom, ki mu kot odrasel zaupa pri razreševanju moralnih konfliktov na svojem nadaljnem zavestnem sprejemanju enosti skoz partnerski odnos. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by apostat on 03.08.2004 at 10:50:31 Lilith wrote on 03.08.2004 at 08:06:08:
Postavi se na lastne noge in misli s svojo butico, ne pa teoriziraš, kako bi naj živela in kaj delala.... To je nično v praksi ali vsakdanjem življenju, ko pišete eseje, kao bi se naj obnašal v danih okoliščinah,. nevedoč, da jih je NEŠTETO. Diskurz brez glave in repa, sama teorija, teorija, špekulacije,. domneve, hipoteze..... Potstavita se na realna tla, ne pa da delujeta tako asmopomilovalno, brez energije, brez zagona, brez ciljev.... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by X on 03.08.2004 at 11:01:31 Exo, postavi se na lastne noge in misli s svojo butico, ne pa da teoriziraš, kako bi naj živel in kaj delal.... To je nično v praksi ali vsakdanjem življenju, ko prepisuješ eseje, kako bi se naj obnašal v danih okoliščinah, nevedoč, da jih je NEŠTETO. Diskurz brez glave in repa, sama teorija, teorija, špekulacije,. domneve, hipoteze..... Postavi se na realna tla, ne pa da deluješ tako samopomilovalno, brez energije, brez zagona, brez ciljev.... |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by titud on 03.08.2004 at 11:10:39 Apostat, se mi zdi da tle brez veze postavljaš nagonsko delovanje na višjo vrednostno stopnjo od zavestnega. Mi hočemo drug drugemu in s tem samemu seb pomagat, da bo deloval bolj ozveščeno, kar ne pomen nujno brezkrvno. Nasprotno, zavestno šele omogoča polno predajanje nagonskemu. Pa kaj ti govorim, saj se to tud sam slutiš, če ne se ne bi ti tud sam tolk ukvarjal s taistim 'brezkrvnim' teoretiziranjem, ki ga razpoznavaš v drugih. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by lola on 03.08.2004 at 11:15:16 apostat wrote on 03.08.2004 at 10:50:31:
Exo, preberi sebi, kaj si napisal ;) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by titud on 03.08.2004 at 11:42:25 titud wrote on 30.07.2004 at 09:27:08:
Tle moram mal sam s sabo polemizirat, ker se mi je zazdel, da je tale quotan post v na sprotju z s tole mojo izjavo v tapredzadjem postu: Quote:
Če v družini uspeš ozvestit svojo položaj in vlogo na način, da družina ni več tvoj okvir dojemnje enosti (celovitosti/polnosti) na nezavedni ravni, pol te vse tvoje početje v tej družini, ki bi blo podrejeno temu ukviru, omejuje in utesnuje. Na lestvici tvojih moralnih vrednot postane vzdrževanje funkcinolnosti družine zato zate moralno sporna dejavnost, s svojim drugačnim delovanjem pa postaneš moralno sporen za družino, če ta temelji na vzdrževanju stanja enosti za vse svoje člane in se skoz razvijajoč partnerski odnos ne spreminja tud odnos družine do enosti. Odraščujoč član družine v tem smislu deluje nefunkcionalno do mere, ko pride v situacijo ali/ali, ali on a ali družina. Ta moralni konflikt na lestvici družinskih vrednost je po moje mogoče sprejet le po god pogojem, če hkrat z odraščujočimi otroci zori tud partnerski odnos, pri čemer se infantilno dojemanje enosti na nezavedni ravni, ki naj bi mu bla podrejena funkcionalnost družinskih odnosov, spremeni v zavestno sprejemanje različnosti/induvidualnosti, s tem pa se tud funkcionalnost odnosov v družini podredi tem novim vrednototam. Družina v tem smislu ni neka statična idealizirana primarna skupnost kot jo npr. slika neka ruralno/katoliška domačnost, h katreri se tudi 'odrašćeni' otroci nostalgično vračajo ali zatekajo, ampak dinamčina, moralno konflikta in samo sebe osveščujoča skupnost, ki niti ni nujno da kdaj sploh razpagde v nekaj čist nefunkcionalnega, če le omogoča transformacijo vseh odnosov v njej in s tem tud samotransformacijo. |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by Lilith on 03.08.2004 at 11:54:46 titud wrote on 03.08.2004 at 11:42:25:
Luškano. :) |
|
Title: Re: V primeru žalitve... Post by picola on 03.08.2004 at 19:55:55 Mene pa zanima eno.Ne bom odpirala novega topica,ker se delno nanaša na tole temo.Recimo,da si z enim človekom v slabem odnosu,gresta si na živce, tut si kej grdega rečeta,itd.Kako bi VI odreagirali,če vam oseba reče,da je ne npr. obmetavajte več z npr. žaljivkami,ker SE POČUTIM TAKO IN TAKO...A bi recimo,upošteval njegovo 'postavljanje zase' ali bi nadaljevali.A bi se v vas kaj spremenilo al bi dobil še večji užitek,da nekoga žalite al pa razjezite,itd.(glede na to,da ti z nadaljevanjem stavka-počutim se tako in tako da oseba vedeti,da si jo ranil,da je ranljiva kar se tiče tvojih žaljivk)?Upam,da ste me razumeli? Pa če se da,bodte iskreni :). Lepo se imejte. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
