Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Normalno ali ne? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1085329020 Message started by Yvonne on 23.05.2004 at 18:17:00

Title: Normalno ali ne?
Post by Yvonne on 23.05.2004 at 18:17:00

Dragi moji!

Ne vem, če je prav da se na vas obračam s tem,...a mislim, da mi boste lahko vsaj malo pomagali. Sem s fantom, ki ga resnično ljubim in ga imam blazno rada. Vse je tipi top, brez problema, a problem je v MENI! Moti me namreč ena zdeva, ki mi vsi moški v moji okolici trdijo, da to pač je tako...namreč, ko gre mimo kakšna fejst, postavna ženska si jo ogleda....in to dobro...če pa kakšno pogleda, pa mene ni zraven pa mi pol zvečer (npr.)pove kako je kakšno videl oblečeno. Mene pa to moti, ker me niti najmanj ne briga kako so oblečene druge...ali je to res pač stvra moških, ali je to samo njegova stvar? Ali tudi vi pogledate za ženskami in se kdaj pa kdaj spogledujete z njimi, četudi imate dekle _ ženo?
Yvonne

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by exorcist on 23.05.2004 at 18:33:57

Čudno to, kar počne. Očitno to počne z namenom, da bi bila ljubosumna, da te preverja, da vidi, če reagiraš, če je kakšen odziv s tvoje strani, če pogleda za kako lepo kiklo? Po moje je najbolje, da ostaneš ravnodušna, hladnokrvna, kot da ne bi nič slišala ali da se narediš, kot da te ne bi zanimalo kaj govori.... Verjetno je to njegovo početje le dokaz, da te ima rad, ampak ni pa dobro, da gre čez vse meje, da preseže meje zdravega okusa..... Vprašaj ga, zakaj to počne, pa mu odkrito povej, kakšni so tvoji občutki ob tem, če ne bo nehal?

;)

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Yvonne on 23.05.2004 at 18:43:56

HMMM...hvala exo...ampak sm ga že vprašala in je rekel, da avtomatsko pogleda za kakšo lepo kiklo. Pol je celo rekel, da naj ga JAZ opozorim, da bo nehal gledat...Jaz običajno pogledam vstran...od začetka sm ga še malo čudno pogledala, zdaj pa ne več...po tistem postanem pa blazno žalostna.

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by exorcist on 23.05.2004 at 18:54:59

Yvonne wrote on 23.05.2004 at 18:43:56:

To pa ni najbolj zdravo, če je tak. Moral bi biti tiho, če občasno kam "refleksivno" poškili za kako deklico, kot vsak moški, ne pa da še ti take smešne pogoje postavlja. Pazi le, da ne bo čustveno manipuliral s tabo, da bi te hotel naresti odvisno od njega, da bi te vezal nase, ker s tem te le prizadeva, očitno ve, da te to boli. Če to počne z namenom, ni najbolj dobro da si znjim, ker očitno bi te rad vodil, kot avto na daljinsko, če ti vzbuja take negativne občutke, se pravi, da vse naprej preračuna, da bi te "mučil"?

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by t on 23.05.2004 at 20:51:28

Seveda je normalno, če pogledamo moški tudi za kakšno drugo žensko - prej bi se reklo, da ne bi bilo normalno, če ne bi pogledali za nobeno. Ne vem pa, če je normalno, da ti zvečer razlaga, kakšna je bila in kako je bila oblečena - vsaj zame ni. In če te to moti, si mu dolžna to povedati, jaz recimo, nekega razlaganja, kakšna je bila neka ženska ali moški že ne bi prav dolgo prenašal - še posebej, če bi se to dogajalo bolj redno ali celo vsak dan.
Najbolje je, da se o tem, kar te mot,i z njim temeljito pogovoriš.

uživaj!

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Iga on 24.05.2004 at 00:17:37

Če moški pogleda žensko, ki mu je všeč in ženska moškega, ki ji je všeč, je to popolnoma normalno. Lahko bi rekli celo zdravo. Ampak to je potrebno storiti konkretno. To kar počne tvoj dečko, pa je zame nenormalno početje. Temu bi jaz rekel nabijanje kompleksov. Poskusi se vživet v njegovo vlogo in ko bosta skupaj, mu pokaži kakšnega tipa in ga začni hvalit. Boš videla kakšna bo reakcija. Toje sistem klin se s klinom izbija.

Pa še en vic. Verjetno ga itak poznate, pa vseeno.

Ko mož ženi kar naprej govori:

"Poglej sosedo, kakšno minico nosi. Saj ni nič takega, poživi pa."

"Poglej sosedo kakšne joške ima. Malo večje od tvojih. Saj ni nič takega, poživi pa."

"Poglej sosedo kako lepo ritko ima. Saj ni nič takega, poživi pa."

In žena ima tega dovolj in mu reče:

"Poglej Franceljna, ki ima tri centimetre daljšega kot ti. Saj ni nič takega, poživi pa." 8) :P ;D

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by titud on 24.05.2004 at 07:28:34

Po moje gre pri pri takih spogledovanjih pogosto za čist preprosto samopotrjevanje. Fantu se je v tvoji prisotnosti spremenu status glede na njegovo prejšnjo samskost in zdaj se s tabo potrjuje na način, da je javno zaželjen. Tko po moje ne gre tolk za to, da bi gledal punce kot potencialne partnerke ampak gleda punce z namenom, da bi ugotovu, ali je ta njegova zaželjenost pri njih opažena in da bi v tej opaženosti užival. Tovrstno samoljubje mu je pred tabo seveda nerodno priznat, zato se izgovarja na to, da ga je pritegne to, kako so oblečene. Po moje se lahko kar pomiriš, saj fant gleda druge prevsem zato da bi se prepričal, če je opažen, opažen pa je predvsem zarad tebe, zato imaš pri tem večjo vlogo kot si misliš in zato nimaš posebnega razloga za ljubosumje. Seveda pa te fantova nedoraslost lahko čist upravičineo moti in je dejansko znak njegove nezrelosti in nespoštljivosti do tebe. Fantu kar lepo povej, da je navaden samoljubnež in da so tko samoljubne tud punce, ki jih boli patak zanjga ampak se prav tako kot on sončijo v samoljubju, da so opažene in s tem zaželjene. Da vsak v drugmu išče le lastno potrdititu in da mu v bistvu dol visi za drugega.

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Donna on 24.05.2004 at 13:05:25

No jaz pa mislim glede tega, da je žal vsak krvav pod kožo. :-[ A ti nisi? :-[
Točno to.

Ljubosumje je pa strah pred izgubo in nima čisto nobene veze z vročimi pogledi za prekrasnimi deklicami.
Ne vem no, a se ti sama nikoli ne ozreš za lepo žensko? Jaz pa se, pa sem ženska. Nisem lezbača, da nauš slučajno to mislila, ampak lepo podobo je lepo pogledat, pa če koga to moti, al ne.
Se pa še ti ozri za njo. Jaz bi še komentirala. Recimo: <Madonca je čedna in seksi>.... še razpredem ti celo zgodbo na to temo. Pa boš vidla pol obnašanje tvojga dragega. Onemel bo. Probaj, pa boš vidla. Preverjeno. Če ti slučajno reče, če si lezbača, mu pa povej tasvoje, da si rojen estet, ki opazi lepoto in seksibilnost, ne pa butelj kot on, ki zja kot tele v nova vrata in se slini.
Torej? Gremo v akcijo!
lp
Donna :-[
PS pa še tole. Mu pa mal vrni. Ko boš vidla lepga dečka, se oziraj za njim, kot nora, pa komentiraj v detajle. Boš vidla njegovo reacijo. Prav zabavala se boš!

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Astral Projection on 24.05.2004 at 13:15:11

Saj v osnovi ni potrebno preveč filozofirat; če te ima res rad, bo s tem prenehal, ker te moti.

Kdor flegma počne tisto, kar njegovo drago osebo moti, mu je pač vseeno zanjo.

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by exorcist on 24.05.2004 at 13:24:08

Tvoj fant si poskuša lastno vrednost in samospoštovanje pridobiti preko tebe, ker se ne ceni. Kot orodje za dosego svojega cilja, da zadosti svoji samovšečni narcisoidni težnji, da bi se počutil oboževanega in ljubljenega, pa na zelo prefinjen in manipulativen način izrablja tvojo čustveno naklonjenost do njega.

To, kar dela, ni nič drugega kot poniževanje, saj človeka, ki ga ljubimo, ne prizadevamo in izsiljujemo, kaj šele, da bi nam dal jasno čutiti na lastni koži, češ da so druge punce lepše in boljše kot lasten partner. S takim ravnanjem ti očitno hoče povedati, da si nič brez njega, da ga potrebuješ, da si lahko srečna, ker je on ob tebi, ker je on "sijajen" in "predober" človek zate, ki si ga po njegovem prepričanju niti ne zaslužiš, čeprav je odvisen od tebe. To so le prevare, s katerimi te skuša vezati nase, te obdržati, ker se boji, da bi te izgubil.

Ampak ne dovoli, da se prisesa nate kot pijavka, da ti po nepotrebnem vzbuja občutke krivde in te zasužnjuje, ker taka bolezensko izkoriščevalska ljubezen, ki ti jo on daje, ni prava. Gre za zelo nepošten manever z njegove strani, ki si ga ne bi smela dopustiti, da počne s tabo, kar se mu zahoče. Če se imaš rada, ne dopusti tega! :P

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by X on 24.05.2004 at 13:38:13

Exo, daj ne seri s tem teoretičnim sranjem, ker boš naredil več škode kot koristi.

Yvonne, glej na to z drugega stališča: tvoj fant zagotovo ni homoseksualec.

Ti je že lažje, a ne? ;D ;D

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Devi on 24.05.2004 at 13:42:39

men se zdi tole o samoljublju od tituda ful dobro povedano

drugač pa ti ni treba prenašat nečesa, kar te rani in sama ne smatraš za normalno, ker tud če se boš razumsko trudla 'postat bolj normalna' te bo v srcu še zmer bolelo in ti še kak kompleks nabilo zraven
ni se ti treba v tako situacijo postavit, da sebe tlačiš dol, zato da bi ble potrebe nekoga druzga izpolnjene
samo po sebi to, da koga druzga pogledaš kdaj, ni nič slabega, je pa slabo če ti partnerstvo tolk zaupanja in trdnosti ne daje, da te take stvari ne bi motile, tak da je po moje prioriteta v partnerstvu najprej prvo, šele pol vse ostalo
in pri tem prvem, bi partner situaciji dost bolj pomagal, če bi tebe v ospredje postavil, ker bi zarad tega sčasoma tud ti njemu spregledala marsikater pogled po kaki drugi

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Donna on 24.05.2004 at 16:29:31

EX_ si dobr napisal. Mi je bilo na moč všeč. Une pijavke, pa prisesanje pa to...
Ja, so res ljudje kot uši (eni). Ko jih fašeš, se jih ne znebiš, kar množijo se. Spijejo to kri! Pa pustimo teorijo. Človek najde svojo vrednost šele takrat, ko se zagleda v drugem, kot v zrcalu najde svojo podobo, svojo vrednost!
Ko me nekdo ceni in posluša, sem vreden njegove pozornosti. Ko me ima nekdo ima rad, vem, da sem vreden njegove ljubezni. Vrednost brez vsebine je nična. Je težko svetovati, ker pravila ni, pa še tukaj se najdejo izjeme, ki to pravilo potrjujejo.
Ne vem zakaj imamo ljudje toliko problemov v iskanju svoje lastne identitete, ki jo pričakujemo zazreti v drugih? Biti VREDEN, biti LJUBEČ, biti DOBER, biti LJUBLJEN...Potem poenostavimo sebe v neki obliki, iščemo popolnost v drugih, sekiramo se, ker ne ugajamo ljubljeni osebi. Pa je to res potrebno? Koliko ljudi na svetu (drugih) bi dali vse za to, da bi vsaj en hip bili z nami, nas poslušali, nas ljubili...Zakaj se potem mečemo za nekaj in za nekom, kar definitivno NI VREDNO NAŠE POZORNOSTI. Če te ima nekdo rad, pomeni, da si mu všeč in se ne ozira za drugimi...ja potem naj si pa druge najde.
Tudi ni LJUBEZEN. Je eno veliko nategovanje in zavajanje. To je daleč od ljubezni.
Pa še nekaj. Vsak v življenju ima možnost izbire. Nikoli nikogar ne moremo v nič prisilit, ali ga zvlečt v štrene ljubezni, če to on sam ne želi. V tem, da imamo možnost izbire s kom smo, kadaj smo in kaj z njim počnemo, pa je bistvo našega obstoja in enkratnost naše osebnosti in naše svobode. Nihče ne more od nikogar izsiliti ljubezen in pozornost. Ravno zato, je vsaka ljubezen, vsako prijateljstvo, vsaka dobrota, vsaka pozornost ena velika prizkušnja... in TVEGANJE. Pa tvegam? Ali sem vreden tvoje pozornosti, tvoje ljubezni, tvojega dragocenega časa, tvojih čustev? Ali bom sprejet, ali pa zavrnjen. Boli biti zavrnjen, nesprejet, boli občutek nepomembnosti, nepozornosti, boli, če ljubiš bolj, kot pa si ljubljen.
Tudi ne verjam, kar piše avtor posta, da se imata rada in da je vse ostalo ok. Ni. Žal ne more biti, če si on meče oko za drugimi. Potem naj druge tudi najde. In tukaj je ključ spoznanja. Kaj pa če bodo druge z njim počele to, kar on počne s teboj? Kje piše, da jim je pisan na kožo?
Nobena zavrnitev ni tako zelo boleča, kot je spoznaje, da ljubljeni osebi žal nismo všeč. Ni to samo kemija. Ni to samo zunaji izgled, barva oči, moje geste in besede. Kje je pa srce ostalo?
Donna

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Yvonne on 24.05.2004 at 18:32:18

Kot prvo hvala vsem vam za vaše odgovore in za vašo pomoč. Storila sem "usoden" korak in povedala svojemu fantu kaj me muči in zakaj in kdaj, etc.
Moram priznati, da sva se pošteno pogovrila in da sm mu poevdala svoje mnenje, razmišljanje in da pač tega ne bom več trpela, ker imam tega dovolj.
Storila sm kar mi je reklo srce, sedaj je na vrsti on in če me ima res tako rad kot pravi naj še dokaže.
Hvala vsem!

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Rose on 24.05.2004 at 18:39:08

Mislim, da se bo on zelo težko spremenil. Tudi sama sem spoznala, da ne moreš drugega spremeniti. Kaj pa če je človek samo malo feminiziran, saj kot praviš opazuje le oblekice, ne pa kar je pod njimi npr. in ga pač zanimajo modne smernice ipd., ali pač vsako situacijo doživlja kot scenografijo. En primer, ki se mi je zgodil, pa v obratni smeri in sem bila čist paf, ko mi je tipček rekel, da naj gledam samo njega, in je bil ful užaljen, ker sem jst ob kosilu še vrgla pogled naokoli od najine mize. Heeeej!!! Tipček je bil potem seveda adijo, men ne more nekdo govort, samo mene glej ... ;)

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Yvonne on 24.05.2004 at 18:50:31

Rose...hvala...menim, da sva "razčistila" problem...to se je namreč dogajalo zadnje čase, ko se bila sama zelo zapsolena in tako nisem videla nič okrog sebe, vključno njega ne. To priznam, da sem storila napako, in da sem videla samo negativne stvari in ker sem sama zelo trmast, tečen človek, me drugi zelo težko pregovorijo, a k sreči sem se pravočasno ustavila..povedala vsak svoje menjne in bomo videli kako in kaj bo vnaprej.

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Donna on 26.05.2004 at 15:29:05

Ne razumem najbolje, zakaj še ti ne počneš isto, kot on? A nista enakopravna?
Se pa še ti oziraj za lepimi dečki, komentiraj do onemoglosti in se potem zazri v njegov izraz na obrazu. Me prav zanima, kakšen bo?
Pa kaj je slabega v tem, če opazimo lepoto. Vsi smo krvavi pod kožo, po naravi vsi opazimo lepoto. Esteti smo in težimo k popolnosti, ki jo žal ni.
Bi težko svetovala, ker nisem v tvoji koži, vem pa, da se človeka z očitki ne da spremenit, lahko spremeniš edino sebe in svoj odnos do njega. Ljubezen in ljubezenska razmerja so zamotana reč, posebno še, če trpimo ob nekom, ki ni tak, kot bi si mi želeli. Če mu ti nisi vizuelno všeč, pojdi čimprej čimdalj od njega, pa naj si najde drugo, ki mu bo sedla. JAZ BI ŽE TKO NARDILA, KER KAJ BI SE ČLOVEK METAL ZA NEKOM, KI TE NI VREDEN, PA LJUBEZEN GORI, AL PA DOLI. JE BOLJŠ NEHAT IN JiT, KOT PA AGONIJO VLEČT V KALVARIJO. MOJE MNENJE JE TAKO, PA SEJ PRAVIM, JE BIt TEŽKO PAMETEN ZA DRUGE.
KER SI RAVNO POSTAVILA VPRAŠANJE, SEM TI DALA MOJ ODGOVOR. KAJ BOŠ NAREDILA IN KAKO, JE PA ČISTO TVOJ PROBLEM. ŽAL.

EJ, sorry, velike začetnice so se kloflne gor, nevede, je blo mišljeno z malo, pa nam šeenkarat pisala.
donna

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Yvonne on 27.05.2004 at 09:56:36

Donna...hvala ti za vse besede, ki si mi jih namenila. Odkar sem napisala je minilo že nekaj dni...vmes tudi določene stvari pri meni, ki so mi dale misliti. Midva sva enakopravna in tako kot on tudi jza pogledam za kakšnim fantom*moškim in njegov izraz je malo "čuden" torej zaveda se, da ni edini zame na svetu in da je na tem svetu še veliko moških. Torej oba pogledava za kakšnim, kakšno...imela sem pač obdobje....težko obdobje, ko sem se počutila tako čudno, grozno. Imava se res rada in včasih pride v zvezah tudi do kakšnega navzkrižja, prepirov, in menim da je to zdrav odnos, ker nikjer na svetu ni partnerstva, ki bi bil ves čas 100% brilijanten.
Hvala ti Donna.

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Angel on 27.05.2004 at 13:14:02

Ni panike. Prosim.

Pravjo, da je včasih najtežje naredit prvi korak. Jaz pa mislim, da je najtežje naredit zadnjega...

Pa, da ne bomo ostali pri korakanju, je res bolj poslušat svoje srce in se ne kaj dost ozirat na mnenje drugih, ker je za druge bit lahko pameten, ko pa je človek na tem, kaj bo naredu, naredi to po svojih občutkih in pameti.

Me veseli, da se imata rada, saj je edino ljubezen čusto, ki dva zveže in poveže v nekaj višjega. Moč vztrajanja v ljubezni ni izmerljiva, preživijo tudi take ljubezni, za katere bi večina trdila, da ne bodo. Pa vendar se človek iz vsake še tako slabe stvari nekaj nauči.

...izdala ti bom še eno skrivnost, ki sem jo doživela pred kratkim. Pred mnogi leti sem brala knjigo o govorjenju pred javnostjo, sem pač mogla nekaj storit na to temo. Prvo poglavje je bilo naslovljeno:

<Nikoli ne poskušaj biti boljši govornik, kakor si dober človek, kajti tvoje poslanstvo bo to vedelo!> To me je spomnilo na mojo bolečo izkušnjo pred leti, ko sem se zacopla do ušes (pa še čez) v nekoga, ki je bil podoben tvojemu sedanjenu dečku. Vse skupaj spominja na Kvintilijanovo opredelitev dobrega govornika:

dober človek, je tisti, ki dobro govori...?? V tem je očiten namig, da naši nagibi navadno pokažej vse, kljub našim poskusom, da bi jih prikrili ... Občasno vsi čutimo, da nas ljudje narobe razumejo in nas res, tada na dolgi poti je intuicija drugih o naših nagibih navadno pravilna, četudi nepopolna.
Zato bi morali ljudje, ki poskušajo z dialogom, tanko prisluhniti svojim nagibom. Menim, da so tri možnosti, ki jim posvetimo našo pozornost:

1.če izlijem svoje čustvene težave vate zato, da bi se sam bolje počutil, je to sebično. In če postane navada, se človek razvije v egocentrično osebo, taka oseba pa ima majhno sposobnost za dialog in ljubezen-

2.manipulacija- drugi možni nagib, o katerem moram razmisliti, je ravno manipulacija. Naj bo ljubezen v svoji biti osvobujoča, naj postavlja vprašanja nekomu: kakšena želiš, da sem ZATE? Kaj lahko storim zate? In nasprotno:
Kaj lahko ti storiš zame? Manipulafcija ju le način, da s spretnim trikom in besednimi igrami pritisnemo na drugega, da zadosti mojim potrebam. Saj je jasno, da so trenutki, ko te potrebujem, da mi pomagaš, da si z menoj, da me poslušaš, da me rzumeš. Moral bi se počutiti svobodnega in te prositi brez strahu in sramu, da me zavrneš.
Manipulacija kot dialog pa pomeni, da človek opisuje svoja občutja drugemo zato, da bo drugi glede njih kaj ukrenil. Manipulator v bistvu drugega prisili do tega, da se čuti odgovornega za njegova čustva. Gre za preprosto skrivnost, da doživljam dobo osamljenosti in želim, da to veš, ker želim, da me poznaš. Lahko pa ti to povem na način, ki ti jasno da čutiti tvojo odgovornost, da zapolniš mojo praznino. Z rahlim namigom v glasu, izrazom na obrazu... te pripravim do tega, da začutiš nujnost izpolnitve moje potrebe.... po ovinku in z namigom uporabim čustveni vpliv nate, da bi to dosegel, da rešiš problem.

Zapomniti si moramo, da v primeru, če pademo v skušnjavo, lahko zagovarjamo svojo nedolžnost pred drugimi in sebe zelo prepričljivo, toda drugi bodo vedeli. Je zakomplicirano-a ni?
In dalje.

Mislim, da nikoli ne smemo poskušati biti boljši govornik, kakor smo dober človek, kajti poslušalstvo bo to vedelo. In, da se vrnem k tvojem problemu, ki sploh ni problem, le ti si ga tako začutila. Ljudi vse prevečkrat cenimo in ocenjujemo le z vidika koliko so VREDNI, prikladni in uporabni za nas. Tudi v razmerju med dvema, ki se ljubita pride do tega, da v dialogu delata tako, da izničita oziroma degradirata in razdirata razmerje. Kmalu oba zanese v nek tihi mopnolog, v odtujitev, ko si ne znata ali pa ne moreta nič dopovedati... nastane razdor, odtujitev pa je pot, ki te zveče v osamo, pot, ki ne vodi nikamor.
Prav zato je pomemben pogovor med dvema ljubečima se bitjema, da v bistu razložita en drugemu, kako zelo sta si različna, podobna, kako čutita in vračata ter dajeta ljubezen.
Nadgradnja vsega tega pa je kumunikacija. Edini nagib, ki pripomore k pravemu dialogu. Izdati čustva nekomu, povedati mu, kje sem ranljiv, občutljiv, kaj me moti in kaj osrečuje. To pomeni najdragocenejšo stvar, ki jo lahko dam : sebe razkrijem v pozornosti, ki jo dosežem v najinem pogovoru.
Prepričana sem, da smo vsi občutili kakor tudi čutili, da se drugi resnično zanimajo zares za nas. Niti tisti, ki nas dovmnevno imajo radi in ki jih mi dovnevno imamo radi, niso vedeli kdaj pride želja, da bi nas poslušali. Iz lastne izkušnje vem, da mi je neprijetno, kadar čutim, da me drugi uporablja ali manipulira z mano, boli me, če me ne posluša in ne razume. Začnem gledati na uro, v upanju, da bi našla rešilni izhod...človeška narava je po svojem bistvu družabna. Zakon skupnega življenja je vpisan v naša srca... vendar ta želja, da bi poznali in bi nas drugi poznali, ne pomeni, da bi hoteli biti odlegališče za smeti...ali razreševalci problemov, ki jih nosimo v biti v sebi.

Da ne bo predolgo, da boš razumela, ti lahko čisto odkrtito povem, zakaj je šla meni ena love romanca po vodi...
Ni me poslušal, ker me ni niti slišal, ni mi namenil niti toliko pozornosti, da bi me spoznal, nikoli se ni poglobil ne v moja čustav, ne besede. Samoumevno se mu je zdelo samo JEMATI in nič DATI. Pa sem sama sebe skoraj uničla zarad enga. Na koncu so po svetu hodile samo še moje kosti, postala sem apatična, depresivna in na smrt žalostna...
Kaj je presekalo moja videnja, ne vem niti danes, vse je šlo čez rob.
Nekaj časa sem rabila, da se spet naredim, to, kar sem bila prej. Pa tudi una knjiga in neka avdicija mi je pomagala spregledati. Na avdiciji sem odletela, se ve, spoznala pa sem bistvo.

Nam je Bog ali BIT namenil-a dvoje ušes in samo en jezik veš, kar pomeni, da je bolje ljudi več poslušati, kot pa jim povedati. Nikoli pa si ne dovoli, da te slečejo do kosti...
potem skrivnost zbledi,
človek postane nezanimiv
in ljudje lahko po tebi samo še pljuvajo...
Razumeš?
lp
donnangel

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by LittleStar on 27.05.2004 at 13:28:20

Angel wrote on 27.05.2004 at 13:14:02:

Nam je Bog ali BIT namenil-a dvoje ušes in samo en jezik veš, kar pomeni, da je bolje ljudi več poslušati, kot pa jim povedati. Nikoli pa si ne dovoli, da te slečejo do kosti...
potem skrivnost zbledi,
človek postane nezanimiv
in ljudje lahko po tebi samo še pljuvajo...
Razumeš?
lp
donnangel

Če bi zares prisluhnila, bi videla, da je skrivnost živa, ja in morda človek zares postane nezanimiv, vendar le nezanimivim ljudem, ki ne dopustijo, da so enkrat zares goli, da bi se skrivnost lahko zmanifestirala skoznje.

Sicer pa te rada berem*;)

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Yvonne on 27.05.2004 at 14:04:04

Lahko vam rečem le_hvala.

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Angel on 28.05.2004 at 12:31:10

Bom dodala tole.

Irski pregovor v biti pravi, da nam je BOG dal dvoje ušes in ena usta, z namenom, da bi bolje poslušali in manj govorili...

Kako pa je o tistem razkritju do potankosti in obiranju do kosti, ko si razgaljen in gol, da srce boli?

Odkrito lahko napišem, da tega žal ne maram, ker se potem počutim resnično golo. Je težko napisat zakaj, v bistvu so me žal vzgaji že v napačnem duhu moji starši. Imela sem špartansko vzgojo, o določenih zadevah se pri nas ni smelo govort, kaj šele razglabljat svoja čustva in občutke. Je to ostalo zakoreninjeno nekje globoko v moji podzavesti-žal in ravno zato, vzgajam sedaj svojo hči čisto drugče. Sem presrečna, če mi pove, kaj čuti, če se mi razkrije do potankosti, kajti šele takrat jo lahko razumem.

In v ljubezenskem odnosu med dvema je isto. Šele, ko mi nekdo pove, kaj čuti, ga bom spoznala. Šele ko zazrem moja čustva v njem, kot se zazrem v zrcalo in zagledam svojo podobo, bom vedla in čutila svojo vrednost.

Mogoče izraz nekoga spoznati <do kosti> - do biti sploh ni na mestu. Za recimo sodelavce je v bistvu dobro, da do njih ohranimo le služben odnos, da tudi čustev ne nosimo na dlani, niti srca, ker čustva nimajo nobene veze z delom in delovno uspešnostjo, kljub mnenju mnogih, da je v sodobnem svetu čustvena ineteligenca na delovnem mestu pomembnejša od IQ-ja. Ja, samo v službi ni nikoli modro slečt sebe do kosti in pokazati drugim kakšen si, ker če drugega ne, vemo vsi, da je v službi tud dolgčas, potem pa ljudlje iz zavisti in škodoželnosti še kako radi glodajo une kosti. Opravljanja za hrbtom ne maram, mam potem rajš resnico povedano v obraz, pa če še ne vem kako boli.

Tud ne morem primerjat odnosa strašev do otrok z nekim ljubezenskim odnosom. Je seveda tudi ljubezen med staši in otroci, pa še kakšna, samo drugačna, kot med dvema, ki se ljubita kot moški in ženska.

Da ne bo prežvečeno, naj se povrnem nazaj na temo.
Kadar človek od neke ljubljene osebe nesebično pričakuje neko vračilo ljubezni, ne bo nikoli razočaran. Pišem nesebično. Tako pa, ko imamo z neko osebo nek manipulitativni namen, se vse sfiži. V ljubezni ni nikoli nobena stvar pogoj, da te imam rad. Ni tako, kot počno nekatere matere, ko rečejo otroku:<če ne boš priden v šoli, ne dobiš kolesa...> To je pogojna ljubezen. Med dvema, ki se resnično ljubita, tega ni. Ne morem ti nekaj NE-DATI, ker te imam rad, pa tudi, če imaš razmetano sobo, TE IMAM ŠE VEDNO RAD. Tudi otroku, ki ni v šoli najboljši ne bi smeli nikoli rečt, da ga zato ne maramo! Imamo ga kljub temu radi, samo želimo, da ima boljše ocene, ker je samo to njemu v korist. V osrečevanju ljubljene osebe ni nikoli POGOJEV.

Nikoli ne morem zahtevati, da me ljubiš tako močno, kot jaz tebe.

Nikoli ne morem zahtevati od ljubljene, da bo taka...pa taka... je kar je in ravno zato, jo imam neizmerno rad.
Takoj, ko pa neka oseba postavlja pogoje, zahteve, nas želil izoblikovati po svoji podobi, izklesati, kot kip, pa vsa čarovnija in zaljubljenost mine. Vsaj pri meni. Pri nekaterih pa, ki se podvržejo vplivu ljubljene osebe, postanejo, to, kar ona hoče, se oblačjo tako, kot je njej všeč, govorijo tako, kot je njej povolji...postane ljubezen tudi pogojna, podvržena NADZORU druge osebe.
To pa ljubezen več ni.

Je zanimivo, da je ravno nadzor nad nekom (pa naj bo to straševski nadzor, ljubezenski nad nekom, šefovski) kriv vseh zablod in polomij.

Zakaj bi bil nekdo nad mano in imel nad mano NADZOR?
To ga ima lahko samo BOG, ali višja bit, ne pa človek, oseba, partner, oče, šef, ker s tem sama zgubljam sebe in trošim svojo energijo, oziroma jo drugi jemljejo meni.

Sem želela napisat, da je edino brezpogojna ljubezen lahko popolna. Skoraj, ker popolno itak nič ni.

Si predstavljate, da se ljubljenemu bitju, kar naredi?
Kaj pa pol? Bi ga imeli radi tudi hromega? Izmaličenega? Kaj storijo ljudje, ki niso zadovoljni z ljubljeno osebo, potem pa se ta poškoduje, pa pade po štengah? Sej že prej, ko je bila cela, niso bili zadovoljni z njo...

Poznam primere. Nekateri potem oddidejo in bolje je tako. Nekateri pa ne, ker ljubezen nikoli ne zahteva popolnosti, ki je NI!

Imejte se radi in spoštujete druge take, kot so.

Angel

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by arelena on 28.05.2004 at 13:02:11

:)Angel . že nekaj časa te z veseljem berem in tvoj stil mi je zelo blizu ...
se zelo strinjam s teboj
pozdravček :-*

Title: Re: Normalno ali ne?
Post by Angel on 28.05.2004 at 15:06:33

Se prav lepo po angelsko zahvaljujem! ;D
ma, veš je pa tko, sem se marsikdaj krepko obrisala pod nosem tud jaz... me je v luftu včasih na suh kr en nategnu. :-[

Ne mislim dobesedno, :-*ampak v prenesenem smislu.
Pol so mi pa še peruti polomil- beri :Pjezik, pa čist u pašteto povozil...

...se zgodi.

lep deževen dan!

Angel