| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Pot resnice http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1099077183 Message started by Rose on 29.10.2004 at 21:13:03 |
|
|
Title: Pot resnice Post by Rose on 29.10.2004 at 21:13:03 Zadnje čase sem začela prakticirati resnico. V smislu komunikacije. V bistvu sem zdej povedala, da sem kao doslej lagala. Lahko tudi tako vzamemo. V mislih imam prijazno komunikacijo. Doslej sem bila večinoma prijazna. Po novem pa več ne toleriram mnogo stvari in to tudi povem, tistemu ki mu to gre. Npr. ni mi všeč, da si prišel nenajavljen, ali npr. če vidiš, da imam zaprta vrata ne vstopaj (v obeh primerih bi prej rekla: je že v redu, nič hudega, kar izvoli naprej ipd.) In ugotavljam tudi, da ljudem moj novi pristop ni všeč. So za trenutek kar zmedeni, potem si pa verjetno mislijo svoje. Mogoče se spreminjam v tisto zoprno starejšo žensko, ampak jst se fajn počutim. Tudi nimam neke "slabe vesti" zarad tega, ker v osnovi so oni tisti, ki ne upoštevajo mojih meja. Torej ... Mislim da velik ljudi to pot že pozna, predvsem moški se mi zdi so med sabo zelo odkriti na ta način. Povejo kar mislijo end of story. Potem me pa sprašujejo zakaj sem slabe volje. Pa slabe volje sploh nisem, le nehala sem tisto smejočo faco kazat. A ni fajn, če bi bli skoz iskreni. Bi blo manj stresa. Če ti nekdo skoz serje po glavi, potem pa odhaja pa reče: pa oprostite, če je blo kej narobe, bla bla ... A ni to hipokritično ?? In jaz naj bi sedaj rekla: ja, valda, je že v redu, bla bla. Danes sem to namenoma zavestno preslišala. Ne gojim zamer, boli me, ne vem pa zakaj bi se pretvarjala z lepim besedičenjem in hranila verjetno njegov ego. Zakaj le? Prijaznost ni enako iskrenost, največkrat obratno, se mi zdi, torej kaj je ljudem bolj všečno in zakaj. In ta všečnost, ali ni nečimrnost? Pol pa dejmo vse to zapit pa postat best friends. K*** my ass. Jaz sem upornik, ampak, ampak nisem slabe volje ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Lilith on 29.10.2004 at 22:06:20 Mae wrote on 29.10.2004 at 21:13:03:
Rose, ful dobro. :) Meni tudi te stvari že uspevajo. Pa sem doooolgo imela ravno s tem probleme. Sem imela kolegico, ki je kar visela pri meni, kot da meni - tako kot njej - ni treba zjutraj vstati in iti v službo. Če sem že zbrala pogum in ji rekla, da sem zaspana, včasih ni reagirala sploh, včasih pa je rekla "še en sok spijem" - in to je seveda nove pol ure trajalo. Verjetno se ne čudite, zakaj že dolgo nimam stikov z njo. Pa tudi z ostalimi krvosesi znam sedaj opraviti po hitrem postopku. Da je pa stvar osnovne olike, da se obisk vnaprej najavi, je pa menda ja že vsem jasno. 8) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 29.10.2004 at 22:10:58 a res, tko si se odločila :) in kaj te je k temu napeljalo, oziroma, zakaj si se tko odločila? jest mislim, da je resnica oh in sploh ... samo ne vem, nisem si nikoli to tko predstavljala ... sej če si resnično in iskreno prijazen, pol si tud na resnici, al ne? kakor do sedaj razumem, si postala "šparovna" z besedam ... a je to mogoče zaradi kakšnega prihranka energije? sam ugibam ... ampak res me zanima |
|
Title: Re: Pot resnice Post by t on 29.10.2004 at 22:11:23 Mae wrote on 29.10.2004 at 21:13:03:
Se je že mariskdo lotil tega, recimo en žid pred par tisoč leti, pa so ga kar na križ nabili, ostale so samo kurili, jim rezali jezike, zapirali... Je že tako, da resnica tudi ubija. Sicer je pa tudi res, da sta prijaznost ali bonton ponavadi na poti zgolj prikrivanje resnice ali celo laž. uživaj! |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 29.10.2004 at 22:13:38 zgornje vprašanje naslavljam kar na obe (zgleda, da Lilith tud ful dobr šteka) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 29.10.2004 at 22:17:45 t wrote on 29.10.2004 at 22:11:23:
ja se strinjam, ponavadi, navadno, ..... ampak-- a se ne da resnice na lep način povedat? |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Lilith on 29.10.2004 at 22:19:54 t wrote on 29.10.2004 at 22:11:23:
Jaz mislim, da se da biti prijazen do sebe tudi na način, da si prijazen do drugih. Pač prijazno jim poveš, kako se trenutno počutiš, do česa ti je, do česa ti ni. Ampak tudi s prijaznostjo do sebe včasih sklenem kompromis, ko presodim, da so prioritete drugje - primer: moja prijateljica sredi noči potrebuje prevoz v bolnico, gotovo jo bom peljala, čeprav bi bilo meni prijazno spanje. :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by 2227 on 29.10.2004 at 22:21:13 siaj wrote on 29.10.2004 at 22:17:45:
Da se. ..samo včasih je druga oseba preprosto noče "lepo slišat". |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Lilith on 29.10.2004 at 22:22:14 japka wrote on 29.10.2004 at 22:21:13:
In to je njen problem, ne več naš. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 29.10.2004 at 22:24:16 no kaj smo hitr zrihtal ... :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by t on 29.10.2004 at 22:34:02 siaj wrote on 29.10.2004 at 22:17:45:
Seveda se lahko resnico pove na lep način, kar pa še ne pomeni, da bo tudi lepo sprejeta. (še posebej kadar je ta resnica kako vrednostno mnenje, ali pa se ta resnica ne sklada s pričakovanji tistega ali tistih s katerimi komuniciramo) Lilith wrote on 29.10.2004 at 22:19:54:
Do sebe si lahko vedno prijazen - tudi do ostalih, seveda pa je prijaznost v tem smislu velikokrat izgubljanje energije. (še posebej, če si popolnoma prijazen do sebe, ta tvoja prijaznost pa je totalna nerazpoloženost do ostalih: torej se s svojo prijaznostjo zgolj prenarejaš in skrivaš to, da ti nekaj pač ne paše) Če me recimo nekdo zbudi ali zmoti sredi nečesa je pač čista resnica, da mi gre na kurac... uživajte! |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 30.10.2004 at 02:37:36 bravo punce in fantje ;D točn to, prijaznosti se je lahko naučiti in se vedno , a ne ;) spodobi rečt hvala, pa prosim..pa bla bla...ma men sploh, vikanje pa to, nikol ni šlo...sem mela že kot otrok probleme, ker sem bla kao tok nespoštljiva in nism hotla nobenga vikat. lol ... ej, rose, verjem mi, ko začneš to metodo bl prakticirat, verjem se v hipu odstrani ves balast naokoli in ostanejo sam še true frendi ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Rose on 30.10.2004 at 08:39:41 t wrote on 29.10.2004 at 22:34:02:
ja, tja nekam ;) siaj, niti ne gre za posebno odločitev, tko je prišlo kot en impulz mojega izražanja, mislim tudi, da je to zelo fair, saj ti ljudje niso tako sensitive, da bi neko stvar dojel, če jim jo/je jasno ne predočiš. seveda imaš prav, ko praviš, ali nisi prijazen, če si iskren, seveda, vendar si lahko tudi prijazen, če nisi iskren, namreč to je ena taka grupna dinamika, ki nas vse potegne not. face. odzivnost. npr. po novem, če sem neprijazna, drugi enostavno, da gor užaljeno faco, kao, da bo igral na moja čustva al kaj, to je z njegove strani ful manipulacija. valda, da sem še vedno prijazna kadar sem iskreno prijazna, tuki ni debate, edin sem postala bolj pozorna kako ljudje glumijo glumca, in se me več ne dotakne. je pa tut čist energetski razlog insicer vakič, ko nisi iskren, v vesolje pošlješ neresnico, vsakič, ko se to zgodi, se ti timus zapre, vsakič, ko se ti to zgodi, zapreš kanale pretoka in izčrpavaš lastno energijo, namesto, da bi pretakal univerzalno, vsakič, ko se ti to zgodi, škodiš svojim telesom, v končni fazi tut fizičnemu, torej zboliš. pot resnice je pot ozdravljenja. mislim, da je čist ok, če si iskren, včasih pač neprijaznost paše zraven, so, deal with it !! mogoče to je/ni čisto zrcaljenje. v bistvu bolj transformacija kot zrcaljenje. ne gre mi iz glave tista užaljena faca, al pa, ko jim privre kri v glavo, zakaj pa ne, v nasprotnem bi se to dogajalo meni, namesto njemu. v bistvu je bolj iskreno, če ljudje vpijejo in se pošiljajo v tri ... in vse takoj razrešijo in vedo kje so, in gredo lahko potem skupaj pit, not a problem. tudi cenim, če mi kdo reče, ej, dons si se pa ful čudn oblekla, čeprav potihem to vem, ampak je on/a imel tolk poguma/iskrenosti, ki sem jo kot tako prepoznala, da mi je to povedal. ql. ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 30.10.2004 at 11:06:07 v bistvu je to točno res, kar si povedala Rose in te čisto dobro razumem, oziroma bom rekla -- jaz to isto delati in že kar nekaj narediti v tej smeri (joj in koliko preizkušenj pade pol na to temo, aus!) vprašanje, ki me mori je naslednje: sprejemanje resnice (sprejet resnico o sebi in o drugih, resnico življenja) -- tle se dostikrat stvari zakomplicirajo. in v debati do sedaj je to že nakazano ampak tudi na to si že odgovorila in tudi ostali (v bistvu da feed back ni pomemben, sprejmi me z mojo resnico vred al pa pejd drugam) se popolnoma strinjam -- meni je tudi boljše, da se pove takoj in jasno in glasno, da se ve pri čem smo, ker ta vljudnost je res eno navadno sranje, ja in tudi izguba energije. in jaz osebno sem kar "užaljena" če mi postane jasno, da je nekdo prijazen in se pogovarja in komunicira z mano iz vljudnosti, ja boljš mi je kot je napisal t: da me pošlje u K. spoštovanje pa ja -- menim, da ko smo iskreni in povemo (svojo) resnico naj bi še vedno bili spoštljivi, spoštovanje je osnova vsake komunikacije pri meni (spoštovanje do sebe in do drugih) sem paše pa tudi vikanje -- meni na kraj pameti ne pade, recimo, da bi svojo mentorico na faksu tikala, pa čeprav sva si zelo blizu in se odprto pogovarjava o marsičem, ne samo o študiju tud na kraj pameti mi ne pade, da bi recimo v službi nadrejenega(no) tikala, razen če to on(ona) predlaga eni kodi in nivoji so pač na materialnih nivojih in na duhovnih in jaz jih upoštevam (kar samodejno, ker taka sem) nimam pa seveda nič proti, če mene nekdo kar takoj tika, seveda me pa moti, če ne komunicira z menoj s spoštovanjem spoštovanje je kot tista temeljna energija, ki seva in ki jo zelo dobro zaznam pri sogovornikih, pa če me vikajo al pa tikajo ja in v bistvu s tem, ko toleriram v mojo škodo, delam to zaradi strahu pred zavrnitvijo in hkrati s tem vzdržujem neko lepo slikico sebe, kaj jest vem pridne punčke, dobre osebe. tale lekcija rečt "ne" je kar težka zame, pa sprejt ta "ne" s strani drugih tudi lep kos življenja sem posvetila temu, da bi me ljudje imeli radi. pa boh ne daj, da bi koga prizadela. na koncu sem pa ugotovila, da to sploh ni pomembno. če sem še tok trudila kakšenga posebnega efekta ni blo, sebe sem pa totalno zanikala, s seboj sem v bistvu zelo grdo ravnala in ja, se nisem spoštovala sem pa v obdobju, ko vsa ta vprašanja precej premlevam ... in sigurno je še kaj, kar moram narediti in vedeti o tej temi, zato sem te tudi vprašala, na podlagi česa si se to odločila ... in kakšen feed back na tole pisanje bi bil tudi dobrodošel (ne vem karkoli, znanje, mnenje) to o energiji mi je pa blo pa takoj jasno ;) :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by miha- on 30.10.2004 at 18:50:22 Mae wrote on 29.10.2004 at 21:13:03:
zdravo , glede "fake" obnasanja bi rekel da se tukaj skriva zelo zanimiva (vsaj meni) ideja. Gre za to, da povsod beremo(recimo bonton), slisimo kako se nekdo lepo obnasa do vseh, ni vazno kaksni so.. in zaplet se zgodi, ko to skusamo posnemati, torej se do vseh lepo obnasati . Gre za to, da tisti ki od to slisimo, prejmemo znanje, ne prejmemo pa razumevanja... treba je razumet , "zakaj" , zakaj tako... isto je pri vseobsegajoci ljubezni..preberemo, slisimo, kako nekdo oddaja ljubezen in jo zato sprejema in je vesel, ker se mu vse tako dogaja, a vendar ce se bomo mi tko obnasali, se nam ne bo nic zgodilo.. torej kaj delamo narobe? ne razumemo zakaj... mi ze imamo vso znanje , manjka nam pa r... ce razumes zakaj, se potem spontano naravno ("logicno") odzivas , si energija, ki ne privlaci nase ljudi ki bi ti na tak nacin "srali".. ce si pa v nasprotju z sabo (se pretvarjas) potem se pa navleces ravno take, da bi ti to odkrili v tebi.. in to seveda potem vodi k temu da zacenas "razumet".. prijaznost pa ni nikoli odvec - lahko tudi prijazno nekomu poves kje so meje.. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Rose on 31.10.2004 at 09:18:33 siaj wrote on 30.10.2004 at 11:06:07:
siaj, pozdravljena, again, tole o vikanju in tikanju po moje nima veze s starostjo, to nekak čutiš, kaj je prav, včasih je čist funkcionalno nekoga vikat, včasih pa tut, če je par desetletij starejši ga lahko tikaš in obratno. tudi, če ga spoštuješ, ga valda lahko tikaš, mislim, da vikanje/tikanje je neki druzga, kolk si si duševno blizu... tole o biti prijazen in všečen je pa ravno naučeni vzorec od staršev ali recimo s strani družbe pričakovani način komunikacije. mene tale moj eksperiment prav zabava in osvobaja. v zadnjem času sem dvakrat rekla, pa nehi že nakladat. enkrat je bilo sprejeto na nivoju, s humorjem, drugič pa je blo mal zagate, ampak me ne zanima ... končno se mi zdi, da lahko tut na starše gledam kot na ene normalne odrasle ljudi, brez tistega podzavestnega to keep up the appearances ... miha-- seveda prav pride mal prijaznosti, ampak tako kot je rekel t, biti prijazen tudi do sebe in če mi ni, mi ni. ko se končno deziluzioniraš, na iluzije so pripete tudi razne fobije, se mi zdi, da se mi kar hitro "podirajo" stvari zadnje čase v dobrem smislu. resnica je fajn, ker so stvari čiste. svojemu notranjemu glasu zaupam, in to je prišlo out of the blue kot en clear vision, in sem kar zadovoljna, očitno sem bila ready ... končno. vzgoja otrok je pa res ena taka tricky zadeva ... bi se je pa ful lotila, nekoč, ampak bi morala prej službo pustit, sicer ne vem ... bi se rada posvetila full time, moram prej enga bogatga zapecat ;) mogoče je tuki na forumu kdo, ki bi ... (šala). lp :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 31.10.2004 at 10:15:54 Rose, tisto o tikanju je bilo reply na Kalino pisanje, ampak sem vrgla v en kos. joj ne službe pustit! otroka imaš lahko glih tko ;) lp |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Rose on 31.10.2004 at 16:37:21 siaj wrote on 31.10.2004 at 10:15:54:
siaj, :) imeti lahko - je res, tudi tako, ja ... jst bi pa raj tako, da ga vzgajam jaz, ne pa da plačujem drugim, da mi ga vzgajajo. nekak sem si zamislila, da bi bila jaz njemu 100% "na voljo". poleg tega, če imam čez vzgojo otrok pa gospodinjstvo, ne morem še v službo hodit, to pa res ne bi blo fair. tut doma ni nikol dolgčas, če ne kuhaš pa likaš, tko da, jst sem resno mislila. ;) izčrpano energijo v službi se ne da v petih minutah regenerirat, tist, k prau Snow, mi še ne gre, da bi se vsak moment relaxiral ... pri meni je otrok-služba out-out situacija. sem ugotovila. :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by siaj on 31.10.2004 at 20:20:27 NE! Rose, nikar tako ne razmišljaj :) tole ti govori ena na podlagi svojih izkušenj ;) ;D .... razen, če bi si zamislila še neko službo, delovanje zraven, ki te bi postavljalo v širše okolje ... verjamem pa, da sedaj v tej situaciji si ne znaš zamišljati kako bi ti zneslo ... in res se ženske znajdemo v precepu mnogih vrednostnih sistemov ... dobro, imam prijateljico, ki ima štiri otroke, ona si res sedaj ko je najmlajša stara dobro leto, še ne more "privoščit" v službo hodit (sej kdo jo bi pa vzel? hmmm) -- ampak ful dostikrat pojamra, veš, gospodinjstvo in otroci niso vse .. bom tko rekla so, za zelo zelo redke |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Sn0wBall on 31.10.2004 at 20:35:28 ti rose boš verjetno ful preveč skrba mati, dostikrat to ne vpliva ugodno na otroka :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Rose on 01.11.2004 at 08:56:07 siaj wrote on 31.10.2004 at 20:20:27:
siaj, hello, meni ni nikoli dolgčas. pa tolk knjig mam še v planu preštudirat, pa kar tam čakajo ... ne, ampak res, si sedaj ne predstavljam kako ti znese opravljati funkcijo mame dve uri na dan. tolk mam jaz namreč "časa". in tedaj naj bi otroka nahranil, ga umil in se z njim igral. res si ne predstavljam kako sfolgate. sej vem, če vsi lahko, valda bi tut jst, ampak jst bi mal drugač. mogoče še kdo tuki share my views ? al sem pa za luno ... in bi se blo treba bl prizemljit ... al pa recimo, vsaj do njegovega sedmega leta bi bla doma, pa potem dokler še drugi ne gre v šolo, pa tretji ;) ta cajt bi si pa že omislila kakšen business. snow, ne preveč skrbna, ampak prisotna, želim biti. lp :) tut mnenje moških bi blo dobrodošlo, ali menite, da je to ok al bi blo to izkoriščanje moškega, ker bi ta cajt on finančno supportiral tudi mene, ampak jst bi tut moškega supportirala in every way i can, tut z njegovim businessom etc., nisem free rider. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Iga on 01.11.2004 at 09:43:22 Mae wrote on 31.10.2004 at 16:37:21:
Tudi če ne bi v službo hodila, bi bilo pametno otroka v vrtec dat. Zaradi sebe in največ zaradi otroka, da ima družbo vrstnikov. Ker če je otrok preveč navajen mamo za kiklo(ali hlače, ker v zadnjem času ženske itak samo še hlače nosite in skrivate kolenčka in stegenca :P ;D) držat, ima potem, ko stopi v šolo lahko probleme. Pa še take ženske, ki so skozi doma imajo lahko s časom probleme psihične narave. Je imel sodelavec ženo kar doma z dvema otrokoma, pa je začela padati v take depresije, da je bilo groza. Zdaj se je zaposlila in na novo zaživela. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Iga on 01.11.2004 at 09:47:26 Mae wrote on 01.11.2004 at 08:56:07:
Ob otrocih doma bi ti časa zmankovalo, ker otrok želi vedno več. Počasi se vsega naveliča in hoče spoznavati vedno kaj novega. To pa je možno le v družbi vrstnikov. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Rose on 01.11.2004 at 09:55:07 Iga, hvala za mnenje. Sej moj bi šel v vrtec ravno iz teh razlogov, ki jih omenjaš, ampak bi ga vzela ven npr. ob 15:00 in bi potem imel z mano "aktiven program", ne pa šele ob 19:00, ko sem že jaz crknjena. :) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 01.11.2004 at 11:21:03 ni enega recepta za vse...enim paše bit doma, enim paše kariero delat...enim paše ne vem vse kaj.... men osebno sede neka srednja pot, kariera ni moja prioriteta, to vem že odkar živim, da ne bi čist nič delala, tud ni tok fajn, se začnem dolgočasit.... tko da mal več bit doma, pa neki zraven še delat, home office, pa to...to mi ustreza maximalno... da ne bomo čist iz teme zašli, naj se vrnem na uno o vikanju.... nisem kot otrok mogla razumet, zakaj bi mogla koga tikat, ker smo itak vsi enaki/eno...se prav zakaj? in tud večina ljudi, ki je od mene v življenju zahtevala naj jih vikam, se jim je prav vidlo, da je to edina stvar, ki jih še pokonc drži, da se pol lahko bolj pomembne počutijo...sad but true.... sem valda pol tud jst skozi lajf koga tikala, že tok da sm mela mir pred njimi, pred tistimi s katerimi pa sem hotla obdržat distanco, sem jih zanalašč vikala...ker to dela vikanje- DISTANCO- ko se z nekom vikaš, se lahko cel dan z njim pogovarjaš o ne vem čem, pa bo še vedno prisotna distanca.... |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 01.11.2004 at 11:24:00 pa btw, jst nism bla v vrtcu....lol niti ga nism nikol pogrešala....men je blo otroštvo več al manj super in cel žur, v osnovni šoli sm bla vseen odličnakinja, trgat me ej začel šele v srednji šoli lol tko da ni vse za vse, še enkrat poudarjam....da se marsikaj, ni treba enega kopita na 7ih miljardah ljudi prakticirat ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Lilith on 01.11.2004 at 11:40:38 Mae wrote on 01.11.2004 at 08:56:07:
I do...kind of :) Predvsem v tistem delu, da bi rada bila ob otroku prisotna, trenutno pa imam tak life style, da sem v "prostem" času crknjena in mentalno odsotna. ;D Glede vikanja pa mogoče nekaj za debato s Kali. Zame vikanje ne pomeni zgolj distanco zaradi distance same, pač pa tudi... - izražanje spoštovanja (meni gre blazno na živce, če kdo neznanca tika - sploh če mu ta neznanec nudi neko uslugo- napr. natakarji, receptorji, trgovke...) - izražanje pripravljenosti ne preseči mej nekega odnosa, ki jih je začrtala druga stran - pa tudi lastno nepripravljenost presegati meje nekega odnosa kot so se same po sebi začrtale (primer: svojega profesorja ne bi nikoli mogla tikati, tudi če bi si to želel, pa ga kot človeka in strokovnjaka izjemno spoštujem) Tudi mislim, da je vztrajanje na vikanju včasih potrebno, predvsem ko bi se te nasprotna stran rada polastila, ti vsilila neko pozicijo (primer, moj znanec je dopustil, da so ga učenci tikali, ker so si bili po letih blizu, končalo se je tako, da je enkrat iz diska prišel z modrim očesom - od učenca povzročenim. Moje mnenje: veliko lažje je reči "TI butl", kot "VI butl". |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 01.11.2004 at 11:53:23 ja saj tega ravno, lilith, jst že kot otrok nism mogla razumet, zakaj pomeni spoštovanje to, da nekoga tikam (uh, kel sem se zmotla, mislna sem VIKAM;))? če ga spoštujem in jemljem sebi enakega, ravno s tem, ko ga tikam, in jasno tudi mene nameravam, da me vsi tikajo, in to tud rečem več al manj vsakmu, ki me vika lol ker, tko se pol začne igra in maska, se pravi, te vikam in s tem kao spoštujem....a pa te res? al sam hočem, da bi ti mislila, da te včasih so se še mož pa žena vikali, oz. so se onikali, pa tega ni tolk dolgo nazaj.... si predstavljaš, no? o gospa, mi ga lahko prosim mal potegnete? (da dam mal pohujšljiv primer, čeprav več al manj vsi to počnemo lol) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Lilith on 01.11.2004 at 12:50:22 Ja, Kali...sem ravno razmišljala o tem, ali vikanje zmeraj pomeni spoštovanje. Pa ugotavljam, da vikam tudi koga, ki ga nikakor ne spoštujem - in v teh primerih je to vikanje zaradi distance, hierarhičnega položaja, strahu - napr. šef v službi. Veliko ljudi pa res iskreno spoštujem in jih nikakor ne bi mogla tikati...in ravno ugotavljam v čem je haklc - ker jih priznavam za "nekaj več". Pa to ne pomeni, da gre za neko zlagano ponižnost - dejansko jim priznavam, da so v življenju dosegli "nekaj več". Verjetno vsa naša orientacija tikanja in vikanja izvira tudi iz otroštva- kakšne vzore smo tam dobili... Jaz si predstavljam, da bodo otroci, ki svoje starše veselo kličejo kar po imenih, ravno tako veselo vsepovprek tikali ljudi.... Ker enostavno niso vajeni hierarhije oz. jim le-ta ni bila vcepljena v otroštvu. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 01.11.2004 at 13:02:19 Lilith wrote on 01.11.2004 at 12:50:22:
:1 pot resnice osvobaja :) ;) sama sem se ali se še držim tega vikanja, da pač včasih je koga tud treba, da ni užaljen, sam čim mi kdo reče, naj ga kar tikam (ala ex direktor) sem ga takoj tikala.... staršev nisem klicala po imenu, jih pa poznam nekaj, ki jih...pa ni opazit pri teh ljudeh kakega pomanjkanja spoštovanja do staršev, morm rečt.... men so skos tupili starši, ko sem bla mala, da morm vikat starejše, pa to.... sam mene je itak blo težko vzgajat lol tko, da se morm zdej sama ;) ;D drugim se nism lih pustila...tud prfoksi, kateri so dovolili, da jih tikamo, je bil fajn odnos... ker zame je tisti prfoks najbolje učil, ki mi je znal snov predstaviti kot zanimivo, živo stvar...in ne neke tupe teorije u tri krasne, brez pridiha življenja...takrat je bilo malo takih učiteljev, upam, da jih je zdaj kaj več ;) saj enki sm slišala, da bojo končno začel dodatno usposabljat prfokse, da bojo učili bolj učencem prijazno prilagojeno vse skupaj.... dejstvo je, še enkrat pravim, da meni osebno vikanje predstavlaj distanco,in vidim po sebi, da vsak pogovor se čist drugače odvija, če se vika ali tika.... predstavljaj si, da bi se kle vsi vikali....že tko je dostikrat težko kaj napisat in povedat tko, kot čutim... in vem.... lol šefe smo se naučili vikat ja, sam men u take službe ni več za hodit... ;) upam, da ne bo več treba.... |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 13.12.2004 at 13:17:28 evo, se je razjasnil prirojeni vzorec tikanja ;) Petra. wrote on 13.12.2004 at 13:14:48:
|
|
Title: Re: Pot resnice Post by picola2 on 15.01.2005 at 16:51:29 Mae wrote on 29.10.2004 at 21:13:03:
Mal sem razmišljala še o Lilithinem 'taktu'-omenjeno je bilo to Loops v topicu Ultimat...-pa me zanima,kje potem najti mejo med potjo resnice in taktom(paziš,da nekoga ne prizadaneš,kot je zapisala Lilith)? Najbrž je tut pomembno,koliko ti določen človek pomeni? Oziroma koliko ti pomeni v določenem trenutku(če si npr. jezen nanj-pa je to lahko tudi čist neupravičeno ,boš bolj težko takten pa če se še tako trudiš).Se pravi,postavlja se mi vprašanje,kdaj biti takten? |
|
Title: Re: Pot resnice Post by t on 15.01.2005 at 16:55:23 wrote on 15.01.2005 at 16:51:29:
Huda vprašanja: treba se je zavedati, da resnica boli in se zgledovati po tem, česar si ne želiš sebi, tega ne delaj drugim. Seveda pa je bolečina najboljša učiteljica - le nihče se noče pri njej učiti. uživajete! |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 15.01.2005 at 17:13:00 ...tko, da v takih trenutkih... samo ;) ;D bodi tiho in bo vse minilo |
|
Title: Re: Pot resnice Post by db on 15.01.2005 at 17:55:20 ..vse mine, tud to bo. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Lilith on 16.01.2005 at 14:41:45 wrote on 15.01.2005 at 16:51:29:
Motiva za takt sta dva - lastna korist in korist drugega. Včasih smo taktni predvsem zato, da si zagotovimo mir pred drugim. Napr. ne povemo svojega mnenja, ker vemo, da tudi če bi se naše mnenje ne razlikovalo bistveno od mnenja drugih, bi se dotični ravno v nas zakadil. Včasih pa smo taktni, ker presodimo, da bi naša resnica prinesla drugemu več škode kot koristi. Napr. če ni pripravljen nečesa videti, potem bi mu prinesli le frustracijo, zaradi katere bi se morda le še bolj zaciklal v svoj vzorec, ki se nam ne zdi pravi. Ali pa bi se na splošno slabo počutil, nam pa ni do tega, da bi mu pokvarili dan. Verjetno je še kup situacij, kdaj smo taktni, a meni so padle na pamet predvsem te, ki jih najpogosteje uporabljam. |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Klemen on 17.01.2005 at 19:34:04 Resnico prenese malokdo, predsodkov pa je ogromno in jih je videti na vsakem koraku. Tudi sam nisem brez njih. Zoprno je, ker z resnico pokažeš ljudem plat, ki je nočejo videti- v praksi pa to pomeni, da večina ljudi beži od tebe. Koliko si se sposoben sprenevedati je zame vprašanje preživetja. Če nisi priljubljen- nimaš zvez- nimaš službe- nimaš denarja- živiš v slabih razmerah. Zame je že to da nimam službe dovolj velika zaznamovanost, da se me mnogi izogibajo. -Ker nočejo videti neprijetnega. Resnica je tista, ki me pokoplje, vprašanje pa je, koliko sem se je sposoben in pripravljen vzdržati. Tisti, ki so modri, imajo pravilo: drugim pokaži toliko resnice kot so je sposobni sprejeti. Nič več. Klemen |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 17.01.2005 at 20:06:29 Klemen wrote on 17.01.2005 at 19:34:04:
saj dovoliš, da te dopolnim ;) ...pri tem pa nikoli ne pozabi, da jim kažeš svojo resnico ;)....ki ni nujno tudi njihova, čeprav lahko tud je ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by picola on 17.01.2005 at 22:37:34 Petra. wrote on 15.01.2005 at 17:13:00:
Bom poskušala več uporabljat... ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Kali on 17.01.2005 at 23:55:48 picola wrote on 17.01.2005 at 22:37:34:
tudi jaz ;) ;D ;) |
|
Title: Re: Pot resnice Post by Loops of Infinity on 18.01.2005 at 09:12:27 Klemen wrote on 17.01.2005 at 19:34:04:
Eskuiz mi, kako pa veš, kolk je je kdo sposoben sprejet??? |
|
Title: Re: Pot resnice Post by titud on 18.01.2005 at 09:34:38 Klemen wrote on 17.01.2005 at 19:34:04:
Po moje kot res moder človek itak ne bom živu v utvari, da posedujem edino in aboslutno resnico. Zato bom pri šeranju svoje resnice itak spoštoval resnico drugega oz. se oziral na njegovo dojemljivost za mojo resnico. Če v tem smislu razumem sposobnost sprejemanja moje resnice pri drugem, pol itak nimam nobene potrebe po tem, da bi ga moril z resnico. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |