Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl Ideje izpod odeje >> Dogodki, zabava, lepe misli, razno ... >> verzi http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1103640492 Message started by ixtlan on 21.12.2004 at 15:48:12

Title: verzi
Post by ixtlan on 21.12.2004 at 15:48:12

Cvetka

Usahla in brez vonja skriva
se cvetka v knjigi pred menoj,
in že mi domišljija živa
srce prevzela je takoj:

Le kje in kdaj iz tal je vzklila?
Kdo jo utrgal je in kdaj?
Je znana roka jo vložila
med liste v knjigo? In zakaj?

V spomin na snidenje veselo,
v spomin na žalostno slovo?
Na čas, ko polje je cvetelo
in vodil jo je pod roko?

Je on še živ, je ona živa?
Sta srečna? Kje sta zdaj doma?
Morda kot cvetka ta miniljiva
vsahnila, umrla sta oba?

--- Puškin

Title: Re: verzi
Post by Toni_Zamene on 22.12.2004 at 07:37:46

BODRENJE

Boleham tiho, sramežljivo, silno,
za vročo željo, naj bo dolgo dan.
Odganjam misel na gospo sterilno,
ki čas ji je pohlevno pasje vdan.

Kaj bi še rada, pravzaprav ne vem,
vem, da so mimo lepi dnevi mladi,
a tu sem rada, delam, kar še smem
in veselim se prvih dni pomladi,

ko se srce spozabi in se zaljubi
in hrepeni in se ne potolaži,
dokler ga mrka misel ne zasnubi

in reče mu : nikar si več ne laži,
dobitku ne, zdaj bliže si izgubi,
pokrpaj svoj pogum in ga pokaži !

Anica Perpar

Title: Re: verzi
Post by ana on 22.12.2004 at 08:33:17

Ura umika se uri,
v daljno brezbrežnost gredo,
naglo zapirajo duri,
nikdar jih več ne odpro.

V lesku in barvah ubrane,
mnoge napeve pojo,
srcu zadajajo rane,
božajo željno telo.

V strahu in upu drhtimo,
čakamo ur, ki jih ni,
v nihanju večnem živimo,
dokler nas čas ne zdrobi.

Vida Taufer

Title: Re: verzi
Post by Toni_Zamene on 23.12.2004 at 08:04:50

NEKDO KLIČE TVOJE IME

Pride iznenada dan,
ki se z neskončno nočjo konča,
pa ni več nobenih daljav
od zemlje do neba.
Je le globoka tišina,
da slišiš črvivo minevanje,
ko se posoda misli
tiho polni s prstjo
in je postajati zemlja
dobro in morda lepo.

Vse se počasi
in samo od sebe godi,
nič bolj in nič manj pomembno,
kot se pomembno živi.

Ko v prah razpade kamen
in na njem tvoje ime,
nove poti tam gredo
in novi ljudje.

Vse je kot blažena igra
mile svetlobe in senc
ter nežnih odtenkov vmes
in vse je neskončno vseeno
in vse je neznansko zares.
Kot da se v tej karavani
večno v krogu vrtimo
in budni sanjamo sanje
in trdno spanje živimo.

A v hoji in vdanih korakih
nekaj vseeno je.
Kot da nekdo milo poje
in kliče tvoje ime.

Anica Perpar

Title: Re: verzi
Post by siaj on 24.12.2004 at 22:17:36

GALJOT

Živel je galjot sto let
na galeji,
pa veslal je križem svet
na galeji.

Preveslal je morij sto
na galeji,
videl pa je le temo
na galeji.

Pa zaljubi se galjot
na galeji.
V kaj? V verige, o Gospod,
na galeji!

Oj, veriga težka, oj,
na galeji,
kaj brez tebe sam bi, oj,
na galeji?

Oj, veriga, vseh verig
najčvrstejša,
oj, veriga, vseh verig
najčistejša!

Pa je prišla smrt in - glej,
še je prosil:
Ah, naj nosim še naprej,
kar sem nosil!

In ko bral je prvi pot
rajske fige,
mu dejal je naš Gospod:
Daj verige!

Pa se vrže pred Boga:
Ne jih sneti!
In še danes v njih vesla
v rajskem sveti.

//Matej Bor; Zvezde so večne//

Title: Re: verzi
Post by siaj on 24.12.2004 at 23:50:48

Kar je, beži.
Al' beg ni Bog,
ki vodi vekomaj v ne-bo,
kar je, kar b'lo je in kar bo?

//F. Prešeren//

Title: Re: verzi
Post by Mateja B. on 26.12.2004 at 12:14:51

Tole Frostovo pesmico pišem po spominu, zato ne garantiram za vsako besedo, da je točno taka. Daleč od originala pa gotovo ni.

Some say the world will end in fire,
some say in ice.
From what I've tasted to desire
I hold with those who favour fire.

But if I had to perish twice
I think I know enough of hate
to know that for destruction
ice is also great.

Inspired by this picture:

Title: Re: verzi
Post by siaj on 26.12.2004 at 18:40:40

STOPPING BY WOODS ON A SNOWY EVENING

Whose woods these are I think I know.
His house is in the village, though;

He will not see me stopping here
To watch his woods fill up with snow.

My little horse must think it queer
To stop without a farmhouse near

Between the woods and frozen lake
The darkest evening of the year.

He gives his harness bells a shake
To ask if there is some mistake.

The only other sound's the sweep
Of easy wind and downy flake.

The woods are lovely, dark, and deep.
But I have promises to keep.

And miles to go before I sleep,
And miles to go before I sleep.

//Robert Frost//

Title: Re: verzi
Post by siaj on 27.12.2004 at 10:01:11

samotna lupina
na mizi ob kavi
s pozabljeno škatlo cigaret,
pepelnikom in
piškoti

razpeta halja,
belina nog
in tam prav na gležnju
temna pega

v ogledalu s poljubom,
kup smeti,
rdečilo za ustnice
in senčilo za veke

v kotu sobe
z igrivim nasmehom
vsa bleda in prašna
pozabljena vrtnica

//15.9.1996//

Title: Re: verzi
Post by siaj on 27.12.2004 at 20:26:53

Ko hodiš
pojdi zmeraj do konca:
spomladi do rožne cvetlice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjgi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in čez drugo lice!
In če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poizkusi: vnovič in zopet znova.

//Tone Pavček//

Title: Re: verzi
Post by siaj on 09.01.2005 at 17:25:16

Poslednja zdravica

Pijem za uničeni dom,
za življenja svojega strup,
za skupne samote dvom
in zate, ki si mi ljub -
za laž izdajalskih ust,
za pogled mrliško tog,
za to, da svet je krut in pust,
za to, da nas ni rešil bog.

/Anna Ahmatova, 1934/

Title: Re: verzi
Post by siaj on 09.01.2005 at 17:26:16

BESED SVEŽINO, ČUSTEV BOŽJI DAR
naj zgubljava kakor slikar kretnjo pravo,
ali igralec glas in kretnjo pravo,
a žena dražestna - lepote čar?

Vendar ne trudi se, zaman je up,
da ohraniš, kar ti od neba je dano,
obsojena sva - nama je to znano -
zapravljati, ne spravljati na kup.

Sam pojdi in zdravi slepe reveže,
da uzro na hudi dan omahovanja
učencev pikri strup posmehovanja
in ravnodušnost množice.

/Anna Ahmatova, 1915/

Title: Re: verzi
Post by siaj on 09.01.2005 at 17:27:55

Jaz čutim verze! Jaz čutim verze!

Vsak verz ima
nosilnost železne traverze,
mogočno trdnost betona,
Rušilno moč ekrazita!
Z elektriko je vsaka črka nabita.
Besede so kot razbeljeno jeklo.
Verzi želijo, da bi te opeklo!
Vsak verz ima
v sebi miljone eritrocitov,
roke, krvave od boja,
vonj po bencinu, dih stroja,
neskončnost obstoja!

Jaz ljubim verze! Jaz ljubim verze!

/Marko Pavček/

Title: Re: verzi
Post by Lilith on 11.01.2005 at 19:43:04

To vam bom žalosten povedal.
Nekje pred mnogo, mnogo leti
sem v gozdu na križpotju stal,
in jaz-
jaz sem manj uhojeno pot ubral.
In to je spremenilo vse.

Robert Frost

Title: Re: verzi
Post by siaj on 16.01.2005 at 22:14:57

78

Ko je bilo stvarstvo novo
in so vse zvezde sijale v prvem blesku,
so se bogovi zbrali na nebu in zapeli:
"O podoba popolnosti! O neskaljeno veselje!"

Mahoma pa je nekdo zaklical:
"Menda je nekje pretrgana veriga luči
in ena od zvezd se je izgubila."

Zlata struna njihove harfe je počila,
njihova pesem je umolknila
in v strahu so zavpili:
"Res, izgubljena zvezda je bila najlepša,
bila je ponos vsega neba!"

Od tega dne naprej jo ves čas iščejo
in klic gre od ust do ust,
da je svet izgubil z njo svoje edino veselje.

Samo v najgloblji tihoti noči
se zvezde smehljajo in šepetajo med seboj.
"Vse iskanje zastonj!
Povsod je nemotena popolnost!"

//RABINDRANATH TAGORE; DAROVANJE, 1910//

Title: Re: verzi
Post by siaj on 17.01.2005 at 21:40:24

EVERNESS

Samo ene stvari ni. Je pozabljenje.
Bog rešuje kovino in opilke
in v preroški svoj spomin vpisuje
prihodnje in pretekle lune.

Vse že je. Na tisoče odsevov,
ki so med jutrom in večerom
pustili v zrcalih svoj obraz,
in tudi tega, ki bo odseval jutri.

Vse je le del različnosti
kristala tega spomina, vesolja.
Brez kraja so njegovi strmi koridorji

in vrata se zapro, ko prednje stopiš.
Šele na drugi strani sončnega zahoda
boš videl Arhetipe in Sijaj.

//Jorge Luis Borges//

Title: Re: verzi
Post by ixtlan on 22.03.2005 at 21:55:28

I HAD no time to hate, because
The grave would hinder me,
And life was not so ample I
Could finish enmity.

Nor had I time to love; but since
Some industry must be,
The little toil of love, I thought,
Was large enough for me.

--------

I ’M nobody! Who are you?
Are you nobody, too?
Then there ’s a pair of us—don’t tell!
They ’d banish us, you know.

How dreary to be somebody!
How public, like a frog
To tell your name the livelong day
To an admiring bog!

by Emily Dickinson

Title: Re: verzi
Post by ixtlan on 22.03.2005 at 22:18:49

& some more

I DIED for beauty, but was scarce
Adjusted in the tomb,
When one who died for truth was lain
In an adjoining room.

He questioned softly why I failed? 5
“For beauty,” I replied.
“And I for truth,—the two are one;
We brethren are,” he said.

And so, as kinsmen met a night,
We talked between the rooms, 10
Until the moss had reached our lips,
And covered up our names.

----

THE LAST night that she lived,
It was a common night,
Except the dying; this to us
Made nature different.

We noticed smallest things,— 5
Things overlooked before,
By this great light upon our minds
Italicized, as ’t were.

That others could exist
While she must finish quite, 10
A jealousy for her arose
So nearly infinite.

We waited while she passed;
It was a narrow time,
Too jostled were our souls to speak, 15
At length the notice came.

She mentioned, and forgot;
Then lightly as a reed
Bent to the water, shivered scarce,
Consented, and was dead. 20

And we, we placed the hair,
And drew the head erect;
And then an awful leisure was,
Our faith to regulate.

---

I LOST a world the other day.
Has anybody found?
You ’ll know it by the row of stars
Around its forehead bound.

A rich man might not notice it; 5
Yet to my frugal eye
Of more esteem than ducats.
Oh, find it, sir, for me!