Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno,  aktualno ... >> Zarje so rdeče
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1110103692

Message started by Devi on 06.03.2005 at 11:08:12

Title: Zarje so rdeče
Post by Devi on 06.03.2005 at 11:08:12

Začelo se je, ko je Igor rekel

wrote on 05.03.2005 at 01:04:56:
Revolucijo pa bi se jaz šel bolj ob boku tebi. ;) Saj veš...Avanti popolo.....bandera rosa.... ;D

in mu je Miro odgovoril

wrote on 05.03.2005 at 23:05:02:
Yeah! To. Ti si naš! Zarje so rdeče!!!
Noč je brezpravna za nami, pred nami svobode je dan!

potem sem vprašala

Devi wrote on 05.03.2005 at 23:11:07:
mene pa zanima... a bi kdo od vas res kri prelival za svoje cilje?

in Lilith mi je odgovorila

Lilith wrote on 06.03.2005 at 00:01:50:
Ej, Devi, to je pa ful težko vprašanje.  Če bi kdo ogrožal življenja oseb, ki so mi ljube ali pa moje življenje....takrat po moje bi.

Igor se je z njo strinjal.

Jaz pa nisem sploh tega vprašala. Kaj bi naredli, če bi vas kdo ogrožal. Vprašala sem, kje so vaše meje, kaj bi naredli za to, kar verjamete, kolk deleč bi šli? Sploh veste? Je kdo kdaj resno o tem razmišljal?

Vemo da je svet v en kup gnoja, da je država očitno dobra sam za to, da mamo čez koga šimfat, da so ljudje brez služb, brez domov, brez denarja. Eni umirajo od lakote, eni spijo na cestah, eni se bogatijo brez konca in kraja in jih boli k* za vse razen sebe. Gospodarstvo celga sveta je narobe zastavljeno. Denar je precenjen, vrednote izginjajo. hrane je preveč, obenem jo pa mečemo stran, namest da bi jo poslali tja, kjer je ni. In noben nič ne naredi za to. Živimo v sistemu, ki namest ljudi hrani samga sebe. Treba bi ga blo spremenit al pa bomo še bolj bogi. Sej ne takoj. Ampak sčasoma. Če žabo vržeš v krop, ti skoči ven. ampak če jo daš v mrzlo vodo in jo počasi segrevaš, sploh ne opazi, da je vse bolj vroče in da se bo skuhala. Kdaj bo komu zadost vroče?

Verjetno noben ne misli da se je terorizem pojavil po naključju in da nima nobenega razloga za obstoj. verjetno skor noben ne verjame, da ZDA po svetu širijo demokracijo. in si mislim, da jih tud zlo mal verjame, da se je miro petek sam pretepel, ker očitno krivcev ni.

In kaj bomo naredili okol tega? bomo sploh kaj? a se sploh vidite v kaki akciji? kolk deleč spustite take stvari v sebe in kak odgovor na njih najdete? se vidite na kakem shodu? ste na strani ljudi al sistema, ki vam daje za kruh. pa si lahko belega kupite? eni govorite o revolucijah, ki so ble in ste ponosni na njih, sam v njih niste meli nobene vloge. ste sposobni svojo izvest? sploh res verjamete v revolucijo? kaj pa v ljudi? se vam še sploh kdo smili? se kdo vidi na kaki demonstraciji, ko kriči na ulici? ko preliva kri? se bori za drugačen sistem in za boljše vrednote? ima kdo sploh kako idejo, ki se jo da realizirat in ni dobra sam na papirju? al samo govorimo? je komu sploh res mar za svet? vas je strah? kak daleč ste otopeli?

sej ne mislim da morte kej nardit, sam vprašte se. pa povejte, kje ste.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by t on 06.03.2005 at 11:18:29


Devi wrote on 06.03.2005 at 11:08:12:
Jaz pa nisem sploh tega vprašala. Kaj bi naredli, če bi vas kdo ogrožal. Vprašala sem, kje so vaše meje, kaj bi naredli za to, kar verjamete, kolk deleč bi šli? Sploh veste? Je kdo kdaj resno o tem razmišljal?



Do konca in naprej.

Je pa res, da se je treba šparat, da ne bomo preveč zjebani potem, ko se bosta cedila med in mleko.


uživajte!

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Devi on 06.03.2005 at 11:23:45

A se kdaj bosta? Mislim, če ne pomolzeš krave in če ne sprazniš čebelnjaka... od kje bosta pa prišla?

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by t on 06.03.2005 at 19:33:21


Devi wrote on 06.03.2005 at 11:23:45:
A se kdaj bosta? Mislim, če ne pomolzeš krave in če ne sprazniš čebelnjaka... od kje bosta pa prišla?





Pokolješ teleta, razbiješ čebelnjake in paziš, da te čebele ne popikajo preveč.



uživajte!

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by vida on 07.03.2005 at 10:42:04


t wrote on 06.03.2005 at 19:33:21:
Pokolješ teleta, razbiješ čebelnjake in paziš, da te čebele ne popikajo preveč.


dokaz, da so zarje zares rdeče.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Miro on 07.03.2005 at 13:26:51

Mogoče bi lahko odgovor našli v knjigi Johna Hollowaya - Spreminjajmo svet brez boja za oblast.

Nisem je še prebral, če jo kdo je, se priporočam za komentar.

Za knjigo sem izvedel v odličnem članku v pismih bralcev zadnje sobotne priloge (str 28) od Marte Gregorčič z naslovom "Od kdaj in zakaj", tako da nisem še imel časa po knjigarnah hodit.

Zarje so torej rdeče, pot do svobode pa mogoče le ni povezana samo z nasilnim prevzemom oblasti, so še boljše in bolj učinkovite tehnike, predvsem totalna državljanska neposlušnost. Všeč mi je npr. da so obnovili napis "NAŠ TITO" na Sabotinu. Take stvari dajo ljudem pogum.

Revolucijo pa lahko, kot kaže, prepustimo revolucionarju Alešu. ;)

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Lilith on 07.03.2005 at 13:44:23

Devi, moram priznati, da si prav dobro temo načela.
Tam nekje v gimnaziji sem imela veliko prostega časa (čeprav se takrat tega nisem zavedala, ko smo že pri tem, saj sem se počutila tako hudooo obremenjeno s šolskimi obveznostmi...jao, zdaj mi je kar smešno:) ) no in takrat sem svojo energijo prav v te vode usmerjala.  Torej, dopustila sem, da se me je svet dotaknil s svojo bolečino in sem odreagirala.  Nikoli na krvav način, prej v smislu kršenja pravil ali standardov naše družbe, ki so se meni zdeli butasti in nefer.
Danes imam močnejše meje, ne pustim več vsemu blizu. Tudi veliko manj časa imam kot takrat (mogoče se mi bo kdaj spet zdelo, da sem ga pa prav zdaj imela ogromno  ::) ) , pa bolj usmerjam energijo v študij in kariero. Kar sedaj naredim je kvečjemu to, da poskušam izbirati politike, ki najbolj zastopajo moj pogled na svet.
Se mi pa fejst zdi, da če bi me kdo mal podrezal, bi hitro spet bila pripravljena za "neumnosti", čisto tako kot v gimnazijskih dneh. 8)

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Devi on 07.03.2005 at 17:28:39


wrote on 07.03.2005 at 13:26:51:
pot do svobode pa mogoče le ni povezana samo z nasilnim prevzemom oblasti, so še boljše in bolj učinkovite tehnike, predvsem totalna državljanska neposlušnost. Všeč mi je npr. da so obnovili napis "NAŠ TITO" na Sabotinu. Take stvari dajo ljudem pogum.

meni je tud evolucija ljubša od revolucije, je bolj realna.
zadnje čase precej znanih obrazov poziva k državljanski neposlušnosti (oz. o znanih obrazih vsaj govorijo, o enem navadnem revežu itak noben ne piše). Všeč mi je, da v enih državah kup ljudi stopi skupaj in protestira, za karkoli že. kot recimo v avstriji proti nuklearkam, všeč mi je, kako v italiji štrajkajo. dobro je javno izražat svoja mnenja, pritiskat na sistem in od njega zahtevat spremembe. sam ljudje tega ne delajo prav dosti. se mi zdi, da se bojimo, da bomo 'izviseli', ker smo bli tolkrat v življenju preslišani. recimo, ko smo meli mirovne shode proti vojni v Iraku, so bli v ZDA masovni protesti. vendar o njih kaj dosti nihče ni poročal. ko da teh ljudi ni, ker to državni politiki in njenim uradnim medijem ni pasalo.


Lilith wrote on 07.03.2005 at 13:44:23:
Tudi veliko manj časa imam kot takrat (mogoče se mi bo kdaj spet zdelo, da sem ga pa prav zdaj imela ogromno  ::) ) , pa bolj usmerjam energijo v študij in kariero. Kar sedaj naredim je kvečjemu to, da poskušam izbirati politike, ki najbolj zastopajo moj pogled na svet.

v bistvu je ravno to problem. da ti sistem ustvari probleme in naloge s katerimi se ukvarjaš, in medtem ko vlagaš energijo v druge stvari, ti zmanjkuje časa razmišljat o celi sliki.

sam je res, da je meni lažje take stvari razmišljat kot marsikomu drugmu, ker jaz kaj dosti nimam za izgubit. službe itak nimam, nimam otrok, nobenega kredita in mi lahko tud po pol leta na leto rata preživet ne da bi šla enkrat v trgovino. od mene sistem nič nima, jest pa od njega ne. po moje je še precej ljudi takih, oz use več (v zahodnem svetu, pa da niti ne omenjam drugih celin). sistemu ljudje, ki mu ne služijo čist nič ne predstavljajo, večina ljudi ne, je pa to zihr en potencial, ki ga človeštvo v celoti izgublja.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Miro on 07.03.2005 at 22:44:14


Devi wrote on 07.03.2005 at 17:28:39:
meni je tud evolucija ljubša od revolucije, je bolj realna.
zadnje čase precej znanih obrazov poziva k državljanski neposlušnosti (oz. o znanih obrazih vsaj govorijo, o enem navadnem revežu itak noben ne piše). Všeč mi je, da v enih državah kup ljudi stopi skupaj in protestira, za karkoli že. kot recimo v avstriji proti nuklearkam, všeč mi je, kako v italiji štrajkajo. dobro je javno izražat svoja mnenja, pritiskat na sistem in od njega zahtevat spremembe. sam ljudje tega ne delajo prav dosti. se mi zdi, da se bojimo, da bomo 'izviseli', ker smo bli tolkrat v življenju preslišani. recimo, ko smo meli mirovne shode proti vojni v Iraku, so bli v ZDA masovni protesti. vendar o njih kaj dosti nihče ni poročal. ko da teh ljudi ni, ker to državni politiki in njenim uradnim medijem ni pasalo.


Hja. Osebno imam občutek, da razne demostracije in to ne pomagajo kaj dosti v smislu doseganja sprememb, vsaj brez nasilja. Demostracije, ko se dovolj namnožijo, vodijo v nasilno revolucijo, če pa se ne namnožijo dovolj, gibanje ugasne, začasno ali pa za vedno.

Mislim, da ima vsak režim dovolj lukenj, kjer se ga da načeti, če je dovolj ljudi za to. Kako naj bi se npr. lahko zgodila vojna, če vojni obvezniki (znani tudi kot "kanonfuter") ne bi prišli na nabor? Če bi to storilo kakšnih 80%, bi se država lahko samo usrala. Ali pa če 80% davčnih obveznikov ne bi oddalo napovedi za dohodnino? Država bi se spet usrala. Možnosti je kolikor hočeš, štos pa je v tem, da ne zahtevaš od države, da nekaj izpolni, ker ta tega ne bo nikoli naredila, pa čeprav bi pristala na to. Države enostavno nič ne vprašaš, samo suneš jo v bolečo točko in od takrat se bo malo bolj bala. Potem najdeš drugo bolečo točko in tako naprej. Zato ne potrebuješ nobenega žegna kakšnega državnega uradnika ali ombudsmana, preprosto lahko narediš, če je dovolj ljudi zato. Povrhu vsega pa se še nikomur ni treba izpostavljati.

Le zavest je treba imeti. Narediti konec vzdušja strahu, klečeplazništva, ritolizništva in kapitalskega vrednotenja človeka.

Pa še zadnja novica: na StudioCity se je 81% anketirancev izreklo, da bi bilo treba napis "NAŠ TITO" na Sabotinu spomeniško zaščititi.

Zarje so rdeče.


Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 08.03.2005 at 11:38:26


Devi wrote on 06.03.2005 at 11:08:12:
In kaj bomo naredili okol tega? bomo sploh kaj? a se sploh vidite v kaki akciji? kolk deleč spustite take stvari v sebe in kak odgovor na njih najdete? se vidite na kakem shodu? ste na strani ljudi al sistema, ki vam daje za kruh. pa si lahko belega kupite? eni govorite o revolucijah, ki so ble in ste ponosni na njih, sam v njih niste meli nobene vloge. ste sposobni svojo izvest? sploh res verjamete v revolucijo? kaj pa v ljudi? se vam še sploh kdo smili? se kdo vidi na kaki demonstraciji, ko kriči na ulici? ko preliva kri? se bori za drugačen sistem in za boljše vrednote? ima kdo sploh kako idejo, ki se jo da realizirat in ni dobra sam na papirju? al samo govorimo? je komu sploh res mar za svet? vas je strah? kak daleč ste otopeli?

sej ne mislim da morte kej nardit, sam vprašte se. pa povejte, kje ste.


Jest skušam sledit načelu, da ne morem vedet, kaj bi moral storit, da bi blo drugmu boljš. Ker  tega za drugea ne morem vedet, tud drugi ne more vedet, kaj mora storit, da bo men boljš. Vse kar tako lahko storim za drugega je to, da mu pomagam omogočat čim boljše možnosti za to, da bo realiziral svoje dobro in vse kar lahko zato pričakujem odrugega je to, da bo on to omogočal meni. To je edino najino skupno dobro, za katerega sva si dolžna oba aktivno prizadevat.

Zanimivo, da je univerzalno  načelo skupnosti v bistvu nenasilno, saj se ne glasi ' delaj drugemu, kar bi želel, da drugi dela tebi' ampak 'ne delaj drugemu tega, kar ne želiš, da drugi dela tebi'.

Po moje uporaba nasilnih sredstev za uveljavitev tega v bistvu nenasilnega načela ne sme v naprej izključena. Nasilje v sistem mora bit vključeno kot skrajna  možnost, če nenasilen sistem ne deluje in ne zato, da bi s pomočjo nasilja deloval naprej ali pa da bi ga s pomočjo nasilja vzpostavl novga.  Nasilje bi blo po moje zmerom treba jemat kot  izraz anomije/nedelovanja sistema, kot 'začasno izredno stannje',  zato ni opravičljiva nasilno vzdrževanje niti sprememba nobenga še tako pomanjkljivega, a delujčega   sistema z namenom, da bi se potem novi lahko vzdrževal  le na nasilju. Sistem, ki se vzdržuje na nasilju, enostavno ne more bit 'boljši'.  

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Madan Gopal Das on 08.03.2005 at 12:18:40


titud wrote on 08.03.2005 at 11:38:26:
Jest skušam sledit načelu, da ne morem vedet, kaj bi moral storit, da bi blo drugmu boljš. Ker  tega za drugea ne morem vedet, tud drugi ne more vedet, kaj mora storit, da bo men boljš.

:D ta mi je taka smesna, otroska... ce jaz ne morem, noben drug ne more.

titud, a si ti Bog?

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 08.03.2005 at 13:56:17


Madan Gopal Das wrote on 08.03.2005 at 12:18:40:
:D ta mi je taka smesna, otroska... ce jaz ne morem, noben drug ne more.

titud, a si ti Bog?


To, da drug ne more vedet, kaj je zame boljš, ni moja pobožna otroška želja, ampak moja  aktivna pozicija do drugega. V smislu titovske 'tujega nočemo, svojega ne damo', čeprav se je kljub rožljanju z orožjem tedaj k sreč pokazalo, da je možna tud miroljubna rešitu.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Madan Gopal Das on 08.03.2005 at 14:03:15


titud wrote on 08.03.2005 at 13:56:17:
To, da drug ne more vedet, kaj je zame boljš, ni moja pobožna otroška želja, ampak moja  aktivna pozicija do drugega.

ja, sej ta je zame otroska... zame.

no in iz te tvoje aktivne pozicije do drugega, se je men pojavlo vprasanje... titud, a si ti Bog? oz. ce se ti zdi tko? (da ce ti ne ves, noben drug ne ve, oz. ce ti ne ves kaj je zate najboljs, da tud noben drug ne ve).

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Devi on 08.03.2005 at 14:10:46


wrote on 07.03.2005 at 22:44:14:
Kako naj bi se npr. lahko zgodila vojna, če vojni obvezniki (znani tudi kot "kanonfuter") ne bi prišli na nabor? Če bi to storilo kakšnih 80%, bi se država lahko samo usrala. Ali pa če 80% davčnih obveznikov ne bi oddalo napovedi za dohodnino? Zato ne potrebuješ nobenega žegna kakšnega državnega uradnika ali ombudsmana, preprosto lahko narediš, če je dovolj ljudi zato. Povrhu vsega pa se še nikomur ni treba izpostavljati.

Le zavest je treba imeti. Narediti konec vzdušja strahu, klečeplazništva, ritolizništva in kapitalskega vrednotenja človeka.

Ena od možnosti za to, da se prekine eno tako vzdušje strahu, vidim jest v besedi, ki je po koncu socializma čist izginla iz naših krajev, v solidarnosti.
Solidarnost kot podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga, pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje, zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju.
En kr vzorčni primer tega sem najdla na našem forumu (na drugih pa ne). Nisem zihr, da mora družba, da deluje po principu solidarnosti, bit prov posebej duhovno razvita. Sam namen ima različen od drugih družb. Četud se je tukej že marsikdo razburjal na račun 'naše vsesprejemljivosti pa vseobsegajočnosti' (;D) se mi zdi, da do določene mere ta princip vseeno deluje. Ljudje se večinoma precej slabo okol sebe počutimo. Nikol nismo zadost lepi al pa zadost bogati al pa zadost pametni. In noben nam ne reče, ne rabiš bit najlepši, najbl bogat in najpametnejši, da bi bil spoštovanja vreden al pa da bi smel rečt, jest si zaslužim boljše pogoje. Men se zdi, da smo usaj na tem forumu ta kr v redu občutek do samga sebe do neke meje dosegli.
Se mi zdi, da bi se mogli ljudje bolj kot za prijatle za družino štet. Ker prijatle si izbiraš po podobnosti in razumevanju. Družine si ne izbiraš, jo dobiš in taka je in z njo moraš živet. Ne rabiš se sploh razumet z njo. Sam je pa tvoja kri in ko nekomu iz družine teče voda v grlo, mu boš pomagal. Pa če ga maraš al pa ne. Se mi zdi, da bi nas blo use manj strah, če bi vedli, da nas družba nikol ne bo izpljunla, če ne bomo izpolnjevali pogojev sistema. Če bi se, kakikoli smo, zmer našel kdo, ki bi ti rekel, sej men si pa ti čist uredu, imaš pač neke probleme, sam se jih da rešit, bi blo ljudi manj strah. Po moje je velik problem to, da so ljudje osamljeni, da se skrivajo, da se počutjo ločene od drugih. Sistemi to podpirajo. Družba pa ne bi smela. Mogli bi se bolj družit in več o tem pogovarjat. Širit med ljudi informacijo, nisi sam, nekdo ti bo pomagal. Pol bi prej prišli do tistih 80%, ki ne bi oddali dohodnine.

No to je moja rešitev, oz jest v tem nekej vidim.


titud wrote on 08.03.2005 at 11:38:26:
Jest skušam sledit načelu, da ne morem vedet, kaj bi moral storit, da bi blo drugmu boljš. Ker  tega za drugea ne morem vedet, tud drugi ne more vedet, kaj mora storit, da bo men boljš.

Tole recimo, mi je čudno mal. Kako ne veš, kdaj bi blo drugmu boljše? Drugi lih tak ne uživajo v strahu, pa bedi, tak kot ti ne. In drugi lih tak radi sprejemajo naklonjenost, kot ti. Po tem principu ti točno veš, kaj bi blo drugim bolš. Vprašanje je samo, a ti to tud nardiš al ne.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 08.03.2005 at 15:37:56


Devi wrote on 08.03.2005 at 14:10:46:
Tole recimo, mi je čudno mal. Kako ne veš, kdaj bi blo drugmu boljše? Drugi lih tak ne uživajo v strahu, pa bedi, tak kot ti ne. In drugi lih tak radi sprejemajo naklonjenost, kot ti. Po tem principu ti točno veš, kaj bi blo drugim bolš. Vprašanje je samo, a ti to tud nardiš al ne.

Zdej se  tud men mal čudno zdi, ampak je v bistvu tko da če izhajam iz tega, da jest  pa ne vem kako bi drugmu pomagal, da bi mu blo boljš, pol je na pač na njemu, da mi prikaže mojo pomoč kot nekaj, kar bo dobro za oba, v bistvu  za vse. To je edin kriterij, pokaterem pri pomoči ne moreš sfalit in drugi ne morejo sfalit pri pomoči tebi.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Madan Gopal Das on 09.03.2005 at 09:26:51


titud wrote on 08.03.2005 at 15:37:56:
če izhajam iz tega, da jest  pa ne vem kako bi drugmu pomagal, da bi mu blo boljš, pol je na pač na njemu, da mi prikaže mojo pomoč kot nekaj, kar bo dobro za oba, v bistvu  za vse.

na komu je to konkretno? komu lahko zaupas, da ti lahko pove kaj narest da bo dobro za vse?

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 09.03.2005 at 10:17:47


Madan Gopal Das wrote on 09.03.2005 at 09:26:51:
na komu je to konkretno? komu lahko zaupas, da ti lahko pove kaj narest da bo dobro za vse?


Glih zdej se ukvarjam s koceptom družbenosti vsakega induvidulanega dejanja oz. z jamstvom, da bo tisto, kar delaš drugmu res dobr za vse in posredno tud zate.

Najkrajše povzeta ugotovitu: to jamstvo je dejanje iz ljubezni.

In kako vem da je dejanje iz ljubezni in ne egoizma?

Po moje res edin dober kriterij, da storiš iz čistega užitka.  Če  ugodiš neki želji iz egoizma, tu ne more bit čistega užitka, ker omogočit egu, da uživa, ti vzbudi občutek ljubusomja in nepotešitve, saj ego ni ti, ampak le  tvoja podoba, s katero se identificiraš. Če pa  je v tvojem užitku sled ljubosumja na užitek drugega, torej to ni čisti užitek in je dejanje egoisitično. Egosistično dejanje pa je seveda parcialno dejanje, ki s tem, da ti prinaša sicer določen užitek še ni dejanje, ki bi zadovljilo željo konkretnemu drugemu ampak samo in predvsem seb kot drugemu.

Kaj je  torej resenično dejanje iz ljubezni?

Je  želja po želji drugega, poželenje je poželenju drugega,  naslada ob nasladi drugega. Ljubezen  strukturo neskončno prihodnostnega, prav ta struktora nesekončno prihodnostnega (večnega) pa je edino jamstvo, da je v njej vsebovano vse drugo.

Tak podled na ljubezen se zdi precej omejen zaplankan na najbližjega, ampak drugost kot taka  se vedno začne pri najbližjem. Če z njim vzpostvamo  odnos, ki zaobide/transfomira ego, pol to lahko storimo le način neskončno prihodnostnega, v katerem je najprej ustvarjen prsotor za tretjega in z njim za vse drugo kot drugo sploh.    

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Madan Gopal Das on 09.03.2005 at 10:25:45

dobr si to napisu titud. resno.

jaz ti seveda zelim cimprejsne okusanje teh cistih uzitkov ciste ljubezni. ce pa jih ze zdej, pa se tolk boljs.


Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Miro on 10.03.2005 at 00:02:38


titud wrote on 09.03.2005 at 10:17:47:
Glih zdej se ukvarjam s koceptom družbenosti vsakega induvidulanega dejanja oz. z jamstvom, da bo tisto, kar delaš drugmu res dobr za vse in posredno tud zate.

Najkrajše povzeta ugotovitu: to jamstvo je dejanje iz ljubezni.

In kako vem da je dejanje iz ljubezni in ne egoizma?

Po moje res edin dober kriterij, da storiš iz čistega užitka.  Če  ugodiš neki želji iz egoizma, tu ne more bit čistega užitka, ker omogočit egu, da uživa, ti vzbudi občutek ljubusomja in nepotešitve, saj ego ni ti, ampak le  tvoja podoba, s katero se identificiraš. Če pa  je v tvojem užitku sled ljubosumja na užitek drugega, torej to ni čisti užitek in je dejanje egoisitično. Egosistično dejanje pa je seveda parcialno dejanje, ki s tem, da ti prinaša sicer določen užitek še ni dejanje, ki bi zadovljilo željo konkretnemu drugemu ampak samo in predvsem seb kot drugemu.

Kaj je  torej resenično dejanje iz ljubezni?

Je  želja po želji drugega, poželenje je poželenju drugega,  naslada ob nasladi drugega. Ljubezen  strukturo neskončno prihodnostnega, prav ta struktora nesekončno prihodnostnega (večnega) pa je edino jamstvo, da je v njej vsebovano vse drugo.

Tak podled na ljubezen se zdi precej omejen zaplankan na najbližjega, ampak drugost kot taka  se vedno začne pri najbližjem. Če z njim vzpostvamo  odnos, ki zaobide/transfomira ego, pol to lahko storimo le način neskončno prihodnostnega, v katerem je najprej ustvarjen prsotor za tretjega in z njim za vse drugo kot drugo sploh.    


Verjamem, da si to napisal iskreno. Po drugi strani pa ne morem mimo tega, da se je taka (in podobna)  filozofija vedno uporabljala za preprečevanje družbenih, posebej radikalnih, sprememb. Sam bi še vedno stavil na konkretno strategijo in taktiko in aktivno spreminjanje družbenih odnosov.

Tudi glede solidarnosti, na katero je opozorila Devi, moram pripomnit, da sedanji sistem načrtno iztreblja solidarnost in je zamenjuje s selektivnimi dobrodelnimi akcijami, ki nekoga trenutno osrečijo, drugega pa ne, njihov cilj pa je tako ali tako, če že ne profit, pa vsaj reklama, ki profit prinaša. Solidarnost je v direktnem nasprotju s kapitalistično organizacijo družbe.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 10.03.2005 at 10:15:42


wrote on 10.03.2005 at 00:02:38:
Verjamem, da si to napisal iskreno. Po drugi strani pa ne morem mimo tega, da se je taka (in podobna)  filozofija vedno uporabljala za preprečevanje družbenih, posebej radikalnih, sprememb. Sam bi še vedno stavil na konkretno strategijo in taktiko in aktivno spreminjanje družbenih odnosov.


Ta filozofija po moje ni tolk proti radikalnim družbenim spremembam, ker  najbolj radikalna družbena sprememba bi se zgodila ravno skoz radikalno sprememebo odnosa do konkretnega drugega.

K taki filozofiji me je spodbudila prav  bojazen pred vsakršanim fanatizmom, porojenim sicer  iz goreče in iskerene individulane potrebe  družebnih spremembah, samo se te spremebe ne loteva na napačnem koncu: ne pri konkretnem drugem ampak v odsotnosti konkretnega drugega (v abstraktnem narodu, veri, razredu, stranki,  ideji...).


Pri religijskih fanatikih je  Ramachandran odkril, da se zelo selektivno čustveno odzivajo na abstraktne religiozne besede in slike, hladni pa ostajajo, denimo, ob pogledu na slike njim bližnjih oseb ali ob prizorih nasilja in spolnosti. Vidimo torej, da pri takšni osebi ne gre le za močno čustveno odzivanje na abstraktne religiozne pojave, ampak hkrati tudi za indiferentnost do konkretnih ljudi in situacij. Dejstvo da so moralni fanatiki vseh vrst po pravilu brezbrižni, ko gre za bližnje čustveno okolje, lahko torej razložimo z bolezensko nastalo nezmožnostjo  čustvenega vživljanja na primarni človeški ravni. Vsako fanatično gibanje ima na čelu ljudi, ki so čustveno neobčutljivi  na ravni vsakdanjega življenja in ki jim uspe v totalni družbeni situaciji takšno občutljivost začasno potlačiti tudi v drugih pripadnikih skupnosti.  



Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Lilith on 10.03.2005 at 10:25:13


titud wrote on 10.03.2005 at 10:15:42:
Vsako fanatično gibanje ima na čelu ljudi, ki so čustveno neobčutljivi  na ravni vsakdanjega življenja in ki jim uspe v totalni družbeni situaciji takšno občutljivost začasno potlačiti tudi v drugih pripadnikih skupnosti[/i].  


Bravo. tudi moje izkušnje to potrjujejo. Mogoče bi to lahko bil tudi odgovor Devi, zakaj o prelivanju krvi razmišljam zgolj skozi samoobrambo. Ker vendarle smatram, da zmorem vzpostavit obzirnost (ali čustveni odnos) do konkretnih drugih, ki me s svojim vedenjem neposredno ne ogrožajo, čeravno sodelujejo ali so del sistema, kateremu nisem naklonjena in ki me kot tak lahko tudi ogroža.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 10.03.2005 at 14:43:06


Lilith wrote on 10.03.2005 at 10:25:13:
Bravo. tudi moje izkušnje to potrjujejo. Mogoče bi to lahko bil tudi odgovor Devi, zakaj o prelivanju krvi razmišljam zgolj skozi samoobrambo. Ker vendarle smatram, da zmorem vzpostavit obzirnost (ali čustveni odnos) do konkretnih drugih, ki me s svojim vedenjem neposredno ne ogrožajo, čeravno sodelujejo ali so del sistema, kateremu nisem naklonjena in ki me kot tak lahko tudi ogroža.


Po moje je nemogoče postavit ločnico med  nasilno  obrambo v   ogroženosti od drugega  ter neobčutljivotjo  oz.  potlačeno     občutljivostjo   do drugega.  V bistvu moraš v vsakem primeru najprej potlačit to občitljivost, da lahko reagiraš nasilno samoobrambno.

Tipična taka situacija je nastala sedaj v  oš bršljin  v novem mestu. Po moje nikakor ni mogoče določit kdo koga ogroža, zato je reševanje problema v smislu iskanja konkretnega  krivca za ogroženost nesmiselna. Vsak  s svojim porušenim odonsom do konkretnega drugega (razpad vrednot v tradicionani romski familiji in odtujenost v moderni družini) sta s svojo nesposbnostjo vzpostavitve nepsrednih čustvenih odnosv v lastni skupnosti tista  zmes, v kateri pridejeo na površje tisti čustveno neobčutljivi, ki s hujskanjem  na spopad čalnom lastne skupnosti tlačijo očutljivost do članov druge skupnosti.


Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Miro on 16.03.2005 at 16:10:06


titud wrote on 10.03.2005 at 10:15:42:
Pri religijskih fanatikih je  Ramachandran odkril, da se zelo selektivno čustveno odzivajo na abstraktne religiozne besede in slike, hladni pa ostajajo, denimo, ob pogledu na slike njim bližnjih oseb ali ob prizorih nasilja in spolnosti. Vidimo torej, da pri takšni osebi ne gre le za močno čustveno odzivanje na abstraktne religiozne pojave, ampak hkrati tudi za indiferentnost do konkretnih ljudi in situacij. Dejstvo da so moralni fanatiki vseh vrst po pravilu brezbrižni, ko gre za bližnje čustveno okolje, lahko torej razložimo z bolezensko nastalo nezmožnostjo  čustvenega vživljanja na primarni človeški ravni. Vsako fanatično gibanje ima na čelu ljudi, ki so čustveno neobčutljivi  na ravni vsakdanjega življenja in ki jim uspe v totalni družbeni situaciji takšno občutljivost začasno potlačiti tudi v drugih pripadnikih skupnosti.  


Lepo bi bilo, če bi bilo res tako enostavno. Dejstvo pa je, da nam primanjkuje enih in drugih fanatikov, namreč vsako čustveno odzivanje je danes pri veliki večini ljudi zgolj predstava, igranje s ciljem pridobivanja neke, večinoma materialne koristi. Potrebujemo pa tako ene, kot druge, samo da se resnično čustveno odzivajo, ne glede na škodo, ki jo delajo ob svojem delovanju. Ampak takih skoraj ni več, ljudi, ki bi znali iskreno ljubiti svoje bližnje, ali tistih, ki bi se iskreno zavzemali za bolj splošne, družbene spremembe. Oboji pa imajo seveda tudi svojo temno plat, brez minusa tudi plusa ni. Ampak to je enim tako težko dojet...

Naj gre za čustveno odzivanje do bližnje okolice ali moralni fanatizem, so danes čustva v službi kapitala.

In zato so zarje rdeče.

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by stane on 16.03.2005 at 16:47:51

Tudi oči ;D

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 16.03.2005 at 17:08:54


wrote on 16.03.2005 at 16:10:06:
Lepo bi bilo, če bi bilo res tako enostavno. Dejstvo pa je, da nam primanjkuje enih in drugih fanatikov, namreč vsako čustveno odzivanje je danes pri veliki večini ljudi zgolj predstava, igranje s ciljem pridobivanja neke, večinoma materialne koristi. Potrebujemo pa tako ene, kot druge, samo da se resnično čustveno odzivajo, ne glede na škodo, ki jo delajo ob svojem delovanju. Ampak takih skoraj ni več, ljudi, ki bi znali iskreno ljubiti svoje bližnje, ali tistih, ki bi se iskreno zavzemali za bolj splošne, družbene spremembe. Oboji pa imajo seveda tudi svojo temno plat, brez minusa tudi plusa ni. Ampak to je enim tako težko dojet...

Naj gre za čustveno odzivanje do bližnje okolice ali moralni fanatizem, so danes čustva v službi kapitala.

In zato so zarje rdeče.


Bistvo fanatizma je, da se čustveno vežeš na simbol in s tem izgubiš občutek za konkretnega drugega, prek katerega maš edino lahko simbolen dostop do samega . Denar kot  simbol kapitalizma te  v tem smislu odtuji tako od konkretnega drugega kot simbolnega drugega, kar je nasilno dejanje že samo po sebi.

Denar bo izgubi svojo moč, ko  izgubi svoj simbolen pomen, prek katerga naj bi človk  dostopal do samega sebe in  ko postne  zgolj menjalno sredstvo. V bistvu ne rabmo drugega kot čustveno se razvezat odtega simbola, kar po moje nardi vsak vsaj takrat, ko se čustveno in simbolno  naveže na konkretnega drugega. S tem se seveda n izključ iz družbe, ki jo simbolno še vedno povezuje denar, ampak če bi vsak čustveno navezal na svojega bižnjega ne bi rabil v bistvu nobenga simbola,  ki bi ga  sibolično povezoval v skupnost: ne boga, ne zastave, grba, svastiske, peterokrake ali šesterokrake zvezde, ne $, €...

 

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by petra pan on 19.03.2005 at 14:28:05


Title: Re: Zarje so rdeče
Post by t on 20.03.2005 at 21:32:11

Demokracija v kapitalizmu? Ne gre
KLANČNIK Veronika, Sob 19.03.2005

Sobotna priloga

http://www.delo.si/


Intervju z Immanuelom Wallersteinom, ki napoveduje konec kapitalizma in zaton ZDA.

Par zanimivih citatov

strukturna kriza

Quote:
Že dolgo trdim, da je kapitalistična svetovna ekonomija v strukturni krizi. To je kriza, ki nastane, ko se sistemski trendi bližajo svojim asimptotam in ne morejo več spraviti sistema nazaj v ravnotežje. Sami ste naznačili glavne trende te vrste. Živimo torej v času sistemske tranzicije, bifurkacije, ko se bo svetovni sistem premaknil v eno od vsaj dveh različnih smeri, proti novemu redu, ki se bo izcimil iz kaosa, ki ga trenutno preživljamo. Kako dolgo bo to trajalo? Tega ne morem napovedati z gotovostjo. Toda po mojem mnenju se bomo skozi to tranzicijo prebijali vsaj še naslednjih 25, morda 50 let. Tudi izida ne morem natančno napovedati. Nihče ga ne more. To je inherentno nemogoče. Lahko pa opozorim na zgodovinsko izbiro, ki je pred nami. Izbiramo lahko med sistemom, ki bi ponovil vse najslabše poteze sedanjega, torej izrazito neegalitarno hierarhičnost, socialno in ekonomsko polarizacijo na eni strani in novim sistemom, ki bi bil relativno demokratičen in relativno egalitaren na drugi strani. Ne moremo napovedati, katera od obeh alternativ bo zmagala, vsekakor pa si lahko prizadevamo za eno ali drugo.



O neoliberalizmu:

Quote:
Po letu 1968 je svet prišel v fazo stagnacije in krizo družbenih gibanj in neoliberalizem je nastopil kot veliko politično gibanje – začelo se je v Veliki Britaniji in Združenih državah in se razširilo drugam. Bistvena zahteva neoliberalcev je bila, da naj bi država v vseh pogledih prenehala nadzirati ekonomijo, toda v glavnem so hoteli doseči troje: hoteli so znižati višino mezd po vsem svetu, hoteli so zavreti vsa okoljevarstvena prizadevanja, ki so podjetja silila v internalizacijo stroškov, in znižati davke. Zato so si prizadevali zmanjšati proračunske stroške, povezane s socialno blaginjo, se pravi sredstva, ki jih je država namenjala za izobraževanje, zdravstveno in socialno zavarovanje. To je bila ofenziva svetovnih razsežnosti, ki je delno uspela. V resnici so pritiskali na vseh treh frontah, torej na področju višine mezd, varovanja okolja in denarja, namenjenega sociali. Stvari so pomaknili korak nazaj, toda ni jim uspelo vzpostaviti starega stanja.


Enačenje kumunizma s fašizmom

Quote:
Toda tako enačenje je zelo pogosto. Pravzaprav nekateri to trdijo že petdeset let, odkar so si izmislili izraz totalitarizem. V petdesetih letih so začeli s tem izrazom označevati nacifašistična in komunistična gibanja prav z namenom, da bi jih lahko vrgli v isti koš. Toda niti približno ne gre za isto stvar. Lahko sicer imajo nekaj skupnih potez, toda tudi neoliberalistična in komunistična gibanja imajo skupne poteze, pa to še ne pomeni, da jih lahko zvedemo na isti imenovalec. Historično gledano je bila liberalnim in komunističnim gibanjem skupna vera v teorijo napredka, to je za obe gibanji zelo bistvenega pomena, a se v drugih točkah bistveno razlikujeta.
Komunizem se je proglašal za egalitaristično gibanje, če je potem to tudi v resnici bil, je drugo vprašanje, toda retorika tega gibanja je bazirala na enakosti vseh človeških bitij. Fašizem pa je prinašal prav nasprotno retoriko. S konceptom rasne hierarhije je odkrito zagovarjal neenakost človeških bitij. Zato je razumljivo, da mi kljukasti križ prikliče povsem drugačne asociacije kakor srp in kladivo. Mislim, da to sploh ni vredno resne razprave.


Demokracija?? Ni nobene demokratične države!

Quote:
Svar je v tem, da so ljudje, ki se bojujejo proti demokratizaciji, ugotovili, da je eden najboljših načinov boja proti njej ta, da trdijo, da so zagovorniki demokracije. Demokracija je stara beseda, ki so jo v prvi polovici 19. stoletja imeli za zelo nevaren izraz. Vsa radikalna gibanja tistega časa so se imenovala demokratična. Demokracija je imela v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja enak prizvok kakor komunizem v zahodnem svetu v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Predstavljala je najbolj ekstremno levo pozicijo. Demokracija etimološko pomeni vlado ljudstva v nasprotju z aristokracijo, ki je vlada manjšine. Pri večini današnjih sistemov gre za vladavino manjšine in edino merilo za demokracijo je, da imajo vsakih nekaj let volitve, toda to je seveda veliko premalo, da bi lahko govorili o demokraciji. Dandanes ne živimo v demokratičnem svetu in nimamo niti ene demokratične države. Demokratičen sistem je v svojem bistvu nekompatibilen s kapitalističnim sistemom, ker je to hierarhičen sistem, v katerem imajo nekateri ljudje veliko več denarja in moči kot drugi. In če imaš veliko več denarja in moči, potem boš imel tudi veliko več vpliva na sprejemanje odločitev. Zato je demokratična družba v današnjem svetu nemogoča. Toda glede na to, da sedanji sistem propada, je ena od alternativ, da ga nadomestimo s sistemom, ki je relativno egalitaren, relativno demokratičen.


ZDA:

Quote:
Mislim, da je Busheva politika veliko bolj oslabila ZDA kot bi jih lahko katerakoli politika, ki si jo lahko zamislimo. Sam misli, da utrjuje pozicijo Združenih držav, v resnici pa jo stalno slabi. Njegova politika na vseh področjih, v Iraku, Koreji, Iranu, v Zahodni Evropi, v STO, ima učinek slabljenja pozicije Združenih držav. V naslednjih štirih letih bo stanje še poslabšalo in preostali svet bo zmagovalec. Tako preprosto je to.


par linkov:
http://fbc.binghamton.edu/iwcv.htm (CV)

dober članek (zanimivo, da citira tudi našega Žižka):
America and the World: The Twin Towers as Metaphor
http://www.ssrc.org/sept11/essays/wallerstein.htm

uživajte!

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by panova petra on 20.03.2005 at 21:43:38

Total Topics: 3722   -   Total Posts: 101666  

ma, k se ne morm lih logirat, lol


Title: Re: Zarje so rdeče
Post by Miro on 23.03.2005 at 23:17:15


titud wrote on 16.03.2005 at 17:08:54:
Bistvo fanatizma je, da se čustveno vežeš na simbol in s tem izgubiš občutek za konkretnega drugega, prek katerega maš edino lahko simbolen dostop do samega . Denar kot  simbol kapitalizma te  v tem smislu odtuji tako od konkretnega drugega kot simbolnega drugega, kar je nasilno dejanje že samo po sebi.

Denar bo izgubi svojo moč, ko  izgubi svoj simbolen pomen, prek katerga naj bi človk  dostopal do samega sebe in  ko postne  zgolj menjalno sredstvo. V bistvu ne rabmo drugega kot čustveno se razvezat odtega simbola, kar po moje nardi vsak vsaj takrat, ko se čustveno in simbolno  naveže na konkretnega drugega. S tem se seveda n izključ iz družbe, ki jo simbolno še vedno povezuje denar, ampak če bi vsak čustveno navezal na svojega bižnjega ne bi rabil v bistvu nobenga simbola,  ki bi ga  sibolično povezoval v skupnost: ne boga, ne zastave, grba, svastiske, peterokrake ali šesterokrake zvezde, ne $, €...


Če bi... ga teta imela, bi bila stric.

Simboli so ravno zato, ker raja brez njih ne more funkcionirat. Zato se raja nikoli ne bo mogla čustveno razvezat od simbola denarja, če ji tega ne bo kdo na precej grob način zapovedal. Tako, kot se je to že dogajalo. Vzeti jim je treba keš in dati socialno varnost. Pa pijačo.  Pa kakšnega šlogarja. Saj to jim je itak skrajni domet.

Če bomo čakali, da se bo raji razsvetlilo, bo kapitalizem že stokrat požrl samega sebe z ljudmi vred. Po zemlji se bodo sprehajali insekti, veliki kot sloni.

In zarje bodo spet rdeče, ker kdo pa bolje ve od insektov, kaj je to kolektivizem?

Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 24.03.2005 at 08:04:49


Quote:
Zato je demokratična družba v današnjem svetu nemogoča. Toda glede na to, da sedanji sistem propada, je ena od alternativ, da ga nadomestimo s sistemom, ki je relativno egalitaren, relativno demokratičen.




http://www.pozitivke.net/article.php?story=20021128122658903&query=titud


Title: Re: Zarje so rdeče
Post by titud on 24.03.2005 at 08:27:06


wrote on 23.03.2005 at 23:17:15:
Če bi... ga teta imela, bi bila stric.

Simboli so ravno zato, ker raja brez njih ne more funkcionirat. Zato se raja nikoli ne bo mogla čustveno razvezat od simbola denarja, če ji tega ne bo kdo na precej grob način zapovedal. Tako, kot se je to že dogajalo. Vzeti jim je treba keš in dati socialno varnost. Pa pijačo.  Pa kakšnega šlogarja. Saj to jim je itak skrajni domet.

Če bomo čakali, da se bo raji razsvetlilo, bo kapitalizem že stokrat požrl samega sebe z ljudmi vred. Po zemlji se bodo sprehajali insekti, veliki kot sloni.

In zarje bodo spet rdeče, ker kdo pa bolje ve od insektov, kaj je to kolektivizem?


Če folku razbili  malike in prepovedal malikovanje, tko kot je to naredu mojzes s prihodom z gore, je to možno nardit le, če maš hkrat pri roki bolj avtentično alternativo, tko kot je imel mojzes v rokah svoje tablice z  direktno od boga danimi desetimi zapovedmi. Če hočeš razbit simbol, rabiš novga, ki bo deloval bolj  avtoritatitivno sam po seb in  ki ga ne bo treba zapovedat in vzdrževat na silo  tko kot si moral prejšnjega na silo razbit.

V tem je po moje keč rdečih zarij: res se je na silo  treba razklneit vladavine izpraznjenih  simbolov, jih magari razbit in prepovedat, samo novih ni mogoče zapovedat, jih mora folk sam odkrit in se nanje navezat, če ne bo na skrivaj še vedno častil stare. Razsvetljenje je v tem smislu še vedno potrebno, tu če je zanjga potrebna brca v rit.      

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.