Amstel
|
Zdravo.
Hm, poleg svojega mnenja, sem podala tudi nekaj izkušenj bližnjih ljudi in pa nekaj mnenj strokovnjakov, ki depresijo ne jemljejo kot nekaj, kar pride samo od sebe, ne jemljejo je kot bolezen. In tudi sama zagovarjam, da je človek aktiven člen pri depresiranju. In verjame, da s sprejetjem sebe, kot aktivnega člena pri depresiranju, pripomore, da najde drugačno rešitev zase, za svojo situacijo. Zakaj sem mnenja, da nekdo ne more osebnostno rasti, če depresira? Predvsem zato, ker je v vpet v neko vmesno življenje. Vpet med euforijo-manijo in depresijo. Ker preslabo skrbi za svoje potrebe. Zagovarjam to, da je depresiranje poskus reševanja težav, ter da oseba ni žrtev neneadnih napadov depresije, brez pravega razloga. In verjamem, da kdor sprejme odgovornost, da depresira, bo lahko to nehal početi. Seveda NE SAM. Veliko ljudi, ki depresira najde v našem sistemu zdravstva, psihiatrije, veliko podporo za svojo "bolezen", ko jo poimenujejo. Me prav zanima koliko ljudi, ki depresira, dobi tudi ustrezno psihoterapijo! Upam, da govorimo o depresiji ne o kratkotrajno stanju malodušja, ki ga občuti vsak človek, ko v svoji glavi aktivira omejevalno in strašljivo razmišljanje.
Rada pa bi, da bi mi odgovorili, kje vidite, da napadam depresivne ljudi.
Čao.
|