Sem si, jst, od kar te tkole virtualno poznam, želu slišat tvoje mnenje o sodobnih avtorjih, ki slikajo svet v podobah, kot bi ga slikali avtorji v predrazsvetljenski dobi, ko sta bla duša pa telo pojmovana skupaj in ko so bla čustva še enakopraven del duše in še niso bla pregnana/izgnana v telo, ki ga je blo treba podrejat intelektu. Če te prav razumem, je avtentičnost gospodraja prstanov dosežena z  detajli, ki niso stvar intelekta ampak domišljije, in da zgodba šepa  zarad stereotipnega prikazovanja  borbe dobrega in zla, ki jo v težnji po racionalni razlagi sveta vnaša naš intelekt tud skoz  religije. Dobro povedano, samo nisi definirov, kakšno vlogo ma pri tem jezik, ki ni po moje ni samo pomožno sredstvo za slikanje detajlov, ampak tud snov, iz katere so ti detali narejen. To se najbolj vid po poimenovanju porajin in lastnih imen, ta snov pa je po mojem iz isteg materiala, kot so 'budne sanje', in se po svojih lastnih zakonitostih tud obnaša.  Tolkienu ni blo treba lucidno sanjat pa pol teh podob iz sanj naknadno ubesedovat, on je tkal sanje iz besed samih.

Ime rože sem bral. Prikazuje zametke razsvetljenske mislenosti v 13. stoletju, ko je blo srednjeveško mračnjaštvo šele v vzponu. Je eco v detajle popisal temačno vzdušje, skoz katerega se že sveti ena lučka, ki posveti prezgodaj in se zato pozneje razplamti v nenadzorovan požar. Je eco tud men hkrat  potešu tako potrebo po  intelektualni razlagi duha tiste dobe kot po avtentični  domišljijski predstavitvi časa in prostora, zato sem jo prebral na dušek. Moram pa priznat, da gopspodarja prstanov spremljam samo prek reakcij mojih najstniški otrok, ki sta prebrala najprej tri knjige starega prevoda, zdaj bereta že drugo knjigo ta novega prevoda, vmes pa sta ene parkrat gledala tud un triurni film. Lotevam se brat gradišnikov prevod, ker on zame zakon že od alana forda pa trainspotinga, kjer je vsaj zame dokazal, da je beseda avtentičnejša od zgodbe.

Upam, jst, da sem  te prov razumu in da te ne bom spelov stran od obelave te po moje  tud res zanimive teorije, če se skupaj s tabo  vprašam tole:

Če je možno, da je svet,  skreiran  iz besed, lahko prav tako avtentično sanjski kot je avtentičen sanjski svet, ki je skreiran iz  podob, a ni potem enako  avtentična izkušnja bralca, ki ga na sugestiji teh besed 'odnese' v ta svet?

Če je beseda sestavljena v bistvu iz iste snovi kot induvidualna sanjska podoba, to pomen,  da jo je človek šele naknadno uporabu za komunikacijsko orodje, podrejeno interesu intelekta. Če jo  očistiš te informativno/intelektualne/interesne  funkcije in izpostaviš samo njeno sugestivno komunikacijsko moč slikanja podob po lastnih zakonitostih tvorjenja, si tkorekoč neposredno noter. Intelekt je tle po moje  res en moteč dejavnik, ko hoče podobe povezat v en (ponavad dualističen) red, ampak po moje bi se dalo bit do konca dosleden in mentalni svet res avtentično zorganizirat po zakonitostih tvorjenja besed, preden se vanje vmeša intelekt s svojim namenom/interesom. Res da bralec ni kreator  na tak način kot avtor, ampak 'plagiator' pa po moje zarad tega tud ni in zato je po moje bralčeva izkušnja besede/zgodbe  pod zgoraj navedenimi pogoji  v principu lahko enako avtentična kot avtorjeva.  Prepogoj avtentičnosti doživetja bralca pa je vsekakor avtorjeva avtentičnost, zavedna ali nezavedna, to je tud  po moje osnova, iz katere je mogoče še marsikaj speljat.  

a_hero wrote on 06.11.2002 at 23:04:55:

Malo stran od gospodarja prstanov... pa do JHVH in tega, kaj je že vprašanje.

1. Človeško grlo ima kar nekaj omejitev, kar pomeni, da lahko med JHVH tlačimo končno in ne preveliko število fonemov, pa še ti naj bi bili nekako samoglasniški.
2. Število fonemov med elementi formule JHVH naj ne bi bilo prav zelo veliko, saj sicer zapis formule ne bi služil ničemur, razen morda prav ustvarjanju zmede.
3. Tudi stopenj intenzivnosti izgovorjave morda ni neskončno, ker bi jo bilo sicer zelo težko oz. praktično nemogoče zadeti.
4. Torej bi bilo mogoče v nekaj uricah eksperimentiranja z različnimi fonemi in glasnostjo odkrit kombinacijo, ki bo zavibrirala nevemkatere nivoje. Kar naj bi menda močno začutili.
5. Če boste probali, povejte, kakšni so bili rezultati, oz. kje je moj preveč racionalen oz. sistematičen pristop napačen.
6. Ali je vse to nesmisel, ali mora biti tudi za JHVH izpolnjen pogoj, da mora biti zadaj poseben sistem verovanj in prepričanj, da zadeva deluje, in da ne kreiramo iz votlega v prazno. Kar potem pomeni, da ima tokrat še najbolj prav Titud.

In zakaj tega ni še nihče sprobal, če vse kar je bilo napisanega pred tem drži?

Amen pod kamen in aleluja,

Nemesis

N. wrote on 09.11.2002 at 18:20:35:

Vidiš, pa tut tole tvojo besedo ni nujno prebrati dolgočasno, jest je nisem. Saj jeprav zanimivo, ker ne vem, kako se izgovori ggggggg  

Titud,

Hm…, res precej zanimivo tezo si postavil. Po moje bi morala startat iz the tvojih trditev.

Titud said:
Tolkienu ni blo treba lucidno sanjat pa pol teh podob iz sanj naknadno ubesedovat, on je tkal sanje iz besed samih.
Če je beseda sestavljena v bistvu iz iste snovi kot induvidualna sanjska podoba, to pomen, da jo je človek šele naknadno uporabu za komunikacijsko orodje, podrejeno interesu intelekta.

Sploh prva misel mi je zelo vsec. Vendar po mojem mnenju samo simbolicno odraza dejansko stanje. Namrec, podobno bi bilo trditi, da je jezik sestavljen iz iste snovi kot njegova abeceda. To je res, vendar samo deloma.

Namrec, beseda sledi misli, misel pa pripada mentalnemu planu. V tem smislu bi lahko tudi rekli, da je beseda materializacija misli, oz. fizicni odraz misli, ki sicer ne pripada Fizicnemu planu. Mentalni plan je obstajal vsekakor se dalec pred uporabo prvih besed, zato se dejansko strinjam s tabo, da je beseda rezultat intelekta, v evoluciji cloveka kreiranega sele kasneje, katerega glavni namen pa je predvsem ucinkovit popis in s tem tudi obvladovanje Fizicnega plana. Sama sposobnost kreiranja mentalnih slik, ne da bi jim sledile besede, kar tudi pripada Mentalnemu planu, nam tega obvladovanja Fizicnega plana v danasnjih razseznostih zagotovo ne omogoca. Tako bi lahko celo rekli, da beseda pripada Fizicnemu planu, kar mislim, da tudi je pravilno. Medtem ko sanjska podoba ne pripada Fizicnemu planu.

Zdej, individualna sanjska podoba je zagotovo lahko rezultat besede, pa potem lahko recemo da sta beseda in sanjska podoba analogno iz iste snovi, vendar pri tem ne smemo pozabiti na custveno komponento same sanjske podobe. Ce hocemo, da je sanjska podoba dinamicna in ne staticna, torej da ima moc v sebi, potem potrebuje gonilno silo, ki pa jo dobi v custvih. Custva so torej sila, ki omogoca dinamiko sanjski podobi ustvarjeni z mislijo. Misel sama po sebi je namrec inertna in staticna.

Sploh pa mislim, da kreacija sanjskih podob brez custvene komponente ni mogoca. Po mojem mnenju mora vedno biti v sami misli vsaj del custev, da sledi neki rezultat. Namrec, razlika je med sliko na mentalnem ekranu in sanjsko podobo. To je potrebno strogo lociti.

Vse to zgoraj ne pomeni da zanikam tvojo prvo trditev. Je pa res, da ce je ta snov vsaj deloma ista, moramo uporabiti pri tem zakon analogije in ne direktno razumevanje. Druga izjava glede naknadne uporabe besede itak ni sporna in se strinjam z njo.

Tudi na splosno v Zahodni tradiciji, kjer je bistvo ne obvladovanje temvec harmonizacija zivljenske sile v cloveku, je vedno kot nasprotni pol oz. opozicija misli neko custvo. In ko sta misel in custvo v popolni harmonizaciji, potem so nase besede dejansko enake dejanjem. S tem namrec nase besede dobijo neverjetno notranjo moc sugestivnosti in s tem lastno notranjo teznjo po lastnem udejanjenju na Fizicnem planu. Nase besede postanejo naraven kanal za izliv zivljenske sile iz Custvenega plana v Fizicni plan, oz. povedano s drugimi besedami materializacijo misli/custev.
To lahko v ozjem smislu opisem s primerom na relaciji hipnotizer - hipnotizirani. To je npr. tudi tista kreativnost o kateri je bilo na temu formu toliko govora tudi iz tvoje strani (ce sem te seveda pravilno razumel).

Titud, rad bi te opozoril na zgoraj tudi namenoma napacno uporabljeno terminologijo. Zgornji sestavek se nanasa zgolj na podrocje Custvenega oz. Astralnega plana znotraj katerega sta podrocji forme in sile. To sfero sile predstavljajo custva, sfero forme pa z umom ali tudi napacno receno intelektom ustvarjene oblike oz. slike o katerih je govora zgoraj. Te forme in sile pa lahko analogno povezemo s Mentalnim planom, ki je nad Custvenim, kjer so sfere forme in sile zopet podobno uravnotezene, vendar na drugacen nacin. Tako bi v bistvu zgoraj moral namesto Mentalni plan uporabljati izraz Umski plan, kot del Custvenega plana.

Lp
Jst