Sem ujela en podatek; , toliko denarja, kot ima skupaj 46 najbogatejših zemljanov, enako količino denarja ima  2 in pol miljarde najrevnejših zemljanov.

Pa tolk o tem, da se ne da pomagat revnim.

5. 225 oseb ima isti dohodek kot 47 % svetovnega prebivalstva na leto.

6. 1/2 (polovico) svetovnega kapitala obrnejo eu + zda + japonska.

6.1. V Sloveniji ima 10% ljudi 70% vsega dohodka.


http://www.gape.org/gapes/frejmiskript.htm

Kaj se zgodi, da pomagamo revnim in začnejo živet normalno življenje z dovolj vsega.
Prenasičenost zemlje z ljudmi bi se v trenutku povečala za 100%.
Torej!

Izkušnje potrjujejo nasprotnosti, vsaka dežela, ki je prišla v blaginjo je imela Baby boom generacijo, tko da imasta Blisk in Bardo oba napol prov, seveda oba na B, jest na E, pa tud po svoje.....  

Bardo_Thodol wrote on 19.11.2002 at 14:41:26:


S tem ne zmanjšaš teže bliskove izjave. Če vse skupaj otočkim:

1. revščina
2. bogati delijo med reveže
3. zapozneli efekt po Bardu, naraste rodnost, baby boom
4. rodnost pade

Revščina je zato po svetu, ker uni ta revni nimajo možnosti svojga imetja, pa če je še tako borno, kapitalizarit: pa naj bodo to roke, noge, hrbet,  kravca, zemljica, hišca al pa znanje, kako iz nč preživet. Zahonjaki smo bogati, ker je tisto, kar mamo, lahko koj spremenimo v kapital, da iz tistga nardimo še več.

Vsak človk, pa nej bo še tko reven, bi moral imet možnost, da  lahko iz tistga, kar ma, naredi kapital, da iz tistga napravi kaj več, pol se pa pejmo globalizacijo. Sem slišal za blazen uspeh enih projektov, ko se je organitizral folk, ki ni imel res nč in v katerga ni tud noben nč vložu drugega kot to, da  se je  medsebojno organiziral reveže po načelih kapitalizacije znanja in posesti, pa so se kar  iz nča začele ustvarjalt možnosti za ustvarjanje in  menjavo dobrin  in vlaganje tega  imetja nazaj v produkcijo. Brez posojil, obresti, razprodaje suruvin in ostalga, s čimer bogati reveže držijo na nuli.  

Se pravi: čist podobna magija, ki  bogate dela še bolj bogate, deluje tud čist na konc verige, le iz revežev brez vsega dela reveže vsaj z nečim in iz teh ljudi s človeka vrednim življenjem. Ni treba v bistvu nobene revoulcije al pa dobrotništva  zganjat, da bi bogatim jemal pa revnim  dajal, samo vedenje kako kapital narest, da bo pol ta naprej zate delov, bi blo  treba v mentaliteto  folka, ki je brez vsega,  prenest. Eno osnovo, na kateri bi lahko tud najbolj zatolčeni  začeli zmerom bolj pozitivno mislt. Revščina je skratka v depresivnem  stanju duha, ne pa v  pomanjkanju dobrin.  

Quote:


Ne trdim pravim, da tako stanje duha nima zunanjih vzrokov. Govorim o tem, da ni nujno, da tista polovica sveta, ki je zrad teh zunanjih vzrokov  pahnjena   v revščino, svoj optimezem gradi na tem, da bi jemala   optimizdm tej drugi polovica sveta, ki  živi vsaj približno človeka vredno življenje. Revščine se ne bomo nikol losal na ta način, če bomo ta bogati postal pesimsti, ampak le, če bodo tud ta revni postali taki optimisti kot mi. Hučem tud povedat, da z apeliranjem na slabo vest ta bogatih pa sesuvanjem njihovga optimizma ne bomo niklol lačnih nafutral pa bolnih ozdravl. Amerika ma npr. kljub velikim socilanim razlikam en optimizem v kot celota v seb, zarad katerga ma človk tud kot revež al pa klošar en potencial, ki ga lahko kadarkoli nardi bogatga. Tisto stanje duha, ki zmore, če hoče.      

Ok. pejva  naprej, bardo, da vidva, kam naju bo to pripeljal. Največ revščine na kupu je dejansko tam, kjer kolonializem/imperilaziem vsilu tretjemu svetu svojo logiko. Je pršov, izropov in folk med sabo sprl, da mu je je pol s pomočjo unih ta bolj koruptivnih domačih lahko vladov. Ponavad je izkoristu plemenska naspotja in medsebojne presodke, tko da je tud na ta način folka ene vere, da je možno s povratkom na primarne rodovne vezi postkolonilane nacionalne države vzpostavt, ki bodo na tak način tud solidrano za socialo  svojih pripadnikov skrbele, oropov. So imperialisti dejansko naredl dvoje: razbil so rodovno solidarnost tradicionalne družbe, niso  pa uspel med večino folka vpeljat zahodnih modernih standardov osebne odgovornosti za lastno ekistenco  in socialnih standadrov moderne države. Okrog peščice folka, ki si je nagrebla bogastvo, so se ustvarle milijarde folka, ki je čist izven vseh ekonomskih in socilanih vezi tako tradicionalne kot moderne družbe. Te miljrade najrevnejših in pozbljenih se ne morejo opret  dejansko na nč, niti na odgovornost zase, ker se ta po razpadu trdaicionalne družbe sploh še ni uspela mentalno vzpostavit kot stanje duha. Kaj zdej? Vsaj  milijarda je postala gojišče ideogij kolektivne odrešitve, ki jo ponujajo npr. muslimanski fundamentalisti, si svoje baze sploh nima v tradicionalnih srednjih slojih, ker ti so v glavnem že priklopljeni na svetovne globalistične trende in uživajo blagodeti tradicionalno obarvane moderne družbe. Gre v bistvu za nostalgijo, za ponujanje oderešitve tradicionlnih versko/rodovnih solidranostih vezi med folk, ki je oropan vsakršne osebne iniciative in družbene solidarnosti.

Hočm povedat, da do teh velemestnih  slumov tretjega sveta, ki so žarišča prave revšične, ni mogoče odreševat niti spovratkom s tradicijo niti s solidarnostjo bogatih, ker prvo pomeni ohranjanje materilane revščine na račun duhovne odvisnosti, drugo pa ohranjanje duhovne revščine  na račun materiane odvisnosti. Hočem povedat, da  delo kolonizatorjev je treba enostavno do konca dekolonializirat, ker semena  zla, ki ga je med folk zasejala, so vzklila in zdaj jih prav vsi žanjemo. Mora folk spoznat, da kar je je, da četud ni sam kriv, da je dnu, je pa vsak zase odgovorn, da se skuša pobrat. Zahodna civilizacija temelji na osebni odgovornosti, vsem deformacijam navkljub pa je to edina stvar, ki bi se jo splačal zahodu v tretji svet še naprej pa do konca investirat. Seveda  prilagodit ostankom  tradicionalnih oblik dojemanja skupnosti, pa vendar vztrajat in to jebeno dekolonializacijo po svoje vendarle splejat tud v duhu do konca.

Nekaj upanja vidim v tem, da globalna proizvodnja in trgovina  rabta tud globalnega, ne samo zahodnega potrošnika, potrošnik pa je lahko samo tist, ki nekaj tud sam prizvede in ki za kupljeno mora imet  vso infrastrukturo, od stehe nad glavo do vode in energije. In seveda občutek, da je nekaj lahko samo njegovo, da je za nekaj v njegovem lajfu vendarle odgovorn in da je 'biti ali ne biti' od njega odvisn. Da je v enem prozahodnem stanju duha le skrita energija, s katero bi se tisti, ki jih je prav tisti zahod oropal tako tradicije kot materilne varnosti, lahko boljš pomagal kot pa z ničemer al pa z enim vračanjem v tradicijo, ki jih je pustila na cedilu pa al pa  še dodatno zlorabla. Ne vem, jest  res ne vidm od kje drugje bi se ta folk lahko spet na noge postavu pa na kaj drugega kot vero vase bi si lahko dušo privezov?