Ravno včeraj je bil na tv zanimiv dokumentarec o "uspešni" pomoči sil OZN v Kambodži.

Dejansko je bilo edino, kar so v enoinpolletnem mandatu naredili to, da so prinesli v Kambodžo AIDS, ki ga pred tem tam ni bilo, sedaj, po obisku OZN sil, pa boleha 7% prebivalcev, od tega zelo veliko otrok.
Kljub opozorilom medicinskih strokovnjakov, da naj se OZN vojaki, za katere se je vedelo, da so HIV pozitivni še iz predhodnih misij v Afriki,  vzdržijo pohodov v bordele, je njihov poveljnik izjavil, da "fantje so pač fantje" in hkrati z nasmeškom ugotovil, da je bila misija (formalno, z vidika OZN) uspešna.

Ob tovrstni "pomoči" človeka kar malo stisne in za zamisliti se je, če morda ni v naravi vseh velikih institucij, da prej kot slej popolnoma skrenejo s svojih osnovnih nalog. Na določeni stopnji razvoja,  takšne institucije začnejo služiti samo še same sebi in svojemu lastnemu obstoju, medtem pa jim je malo mar za tisto, za kar so bile dejansko ustanovljene.

V tem smislu vidim edino pametno vrsto pomoči v (paradoksalno) čimmanjšem vmešavanju in v umiku interesov bogatih s kriznih področij, kar je pa verjetno bolj, kot ne le naivna želja, kot nekaj v kratkem času uresničljivega.

Kje si pa dobil podatek za Slovenijo?
Ali to pomeni tudi, da v Slo 10% ljudi plača več dohodnine kot ostalih 70%?

Kapital misliš da potegne ljudi iz revščine? jaz pa mislim, da je to izobraževanje in že ves čas spremljam, kako nerazvite in napol razvite dežele zavračajo največjega svetovnega monopolista Microsofta (ker je predrag)  in sprejemajo Linuxa. Zame je to dober znak. Že mogoče, da so pogrnili na Coca Coli, ampak ljudje se bodo sestavili od znotraj sami. So začeli razmišljat da podpiranje bogastva bogatih njim nič ne pomaga...

Bardo_Thodol wrote on 20.11.2002 at 10:37:14:


Smo po moje kot ena superiorna civilizacija v situaciji, ko se preprosto ne moremo umaknt. Ta formula se je izkazala za nespešno skoz proces dekolonializacije, ko sta si s formalnim umikom kolonalnih držav  nerazvite ineteresno razdelila bloka, politično pa nacionalne hunte z njihovo podporo. Seme zla smo kot 'napredna' civilizacija zasadl, tradicionalno organiziranst ekonomije pa kulture načel in v tem smislu se odgovornosti ne mormo losat. Ena opcija je ta, da jim iz slabe vesti pošiljamo lastne tržne viške pa še kaj zraven, ampak to je itak zmeraj pogojevano s politično odvisnostjo pa lojalnostjo. Druga fora je  'naučit folk ribe lovit', ampak to se  pol zlorablja za tehnološko odvisnost folka od zahoda pa se tud odraža v zemlji in podnebju pa prehranjevalni kulturi  čist neprimernih  pa škodljivih kmetijskih kulturah. Tretja opcija, po moje  edino taprava, da se z zahodno civilizacijo že kontaminiarana področja revščine, kamor spadajo predsem azijsko afriški slumi in podeželska revšična podsaharske afrike (ne npr. domoroske kultur amazonskega pragozda, ki  še niso bila 'kontaminirana') 'indoktrinorira' z modernim pojmovanjem osebnosti kot zase odgovornim subjektom. Tega jim njihove sedanje nacionalno države nimajo nobenega namena vcepit, ker pol bi morale poskrbet tud za infratukturo, ki bi jim zagotovile ene osnove za normalno življenje. Ker tist, ki se sebe pa svojih potreb ne zaveda, nč ne zahteva in to se da razumet tud tko, da nč ne rab. Zakaj bi komu kaj dolžn omogočit , če neč nč ne rab?  Tle je potreben tist premik zavesti v folku, da to ni normalno, da nč nima, da začne sam na tem delat, da bo vsaj nekaj imel in da bo to potegnil za sabo tud potrebe, da se jim tud vsaj osnovna infrastrktura zrihta. Nekje je pač treba začet in kjer se je doslej začenjal je bil zmeraj en interes odzad, ki je revščino v bistvu predpostvaljal pa vzdrževal, ne pa odpravljal.      

Quote:


Znanje je kapital in folk, ki nima nč pa zna preživet iz dneva v dan ma tega znanja dost, samo znanja, kako to svoje znanje kapitalizarit, nima. Na tem zanju bi se dalo začet gradit  kapital, ga je potrebno le znat zorganizirat, med sabo povezat pa določit ena merila, kolk je to znanje lahko ustvar eno dotano vrednost katermukoli produktu ali stotritvi, da ga je možno pol zamenjat, prodat, pa ta višek  nazaj v proizvodjo vložit. Hočem samo povedat da logika kapitala deluje enako stimaulativno na nuli kot pri bogstvu, samo osnovne predpstavke je treba znat vzpostavit. Evo pa smo spet pri znanju, metaltiteti kot duhovni predpostvki materilanega bogstva/revščine   in pri ničemer drugmu.

NO sej o tem sem vam razlagal, preden bi pršlo do tega, da bi revni, ki so postali naekrat srednji sloj, prišli do tega, da bi nataliteta začela padat, trajalo nekaj generacij, med tem, pa bi se število ljudi povečalo za 100%.
Za toliko ljudi ni hrane niti prostora na zemlji in bi se dobesedno poklali med sabo zaradi nestrpnosti, kar se že dogaja po večjih mestih, kjer je koncentriranost zelo velika.
Torej s pomočjo uničimo sebe.

Blisk1 wrote on 20.11.2002 at 12:58:54:


Blisk, ta strah pred populcijskim boomom smo tud že obdelal. Števillčnost otriok je jamstvo revnih staršev brez socialne zaščite, da bodo zanje poskrbel. Ta mentaliteta se spremeni z večanjem socialne varnosti, zrvstven zaščite ipd. Izkopat se iz revščine pa ne pomen direkno potrošniškega standarda, ki smo ga vajen na zahodu. Pomen imet dostop do čiste vode pa strehe nad glavo pa vsaj en krat na dan se do sitega najest, pa še otroka oblečt pa v šolo poslat. Od tle naprej  se lahko govori o človeku, ki se počut kot človk in tega nima noben nobenmu s takim al pa drugačnim argumentom pravice odrečt.  

Petra. wrote on 19.11.2002 at 01:25:35:


V bistvu sem hotu povedat, da se kljub takim nesorazmerjem se nagibam k temu, da selitu dnarja  od ta bogatih kta revnim ni rešitu. Boljš je ustvart mentaliteto, da ga je v bistvu za vse dost, pol tud ne bo take panike, da ga je treba samo pr enih na kup grebst pa da ga zato nujno pri drugih zmanjka . Tko kot je v bistvu brez veze ustvarjat paniko, da za vse ni  dost vode pa zraka pa hrane pa placa, zarad česar se pol gremo vojne pa revolucije pa nas preganjajo strahovi pa paranoje pa take in drugačne shize. Po taki mentaliteti je za pol sveta situacija čist brezupna pa zgubljena, če nas ta bogate enkrat za vselej ne zravnajo  z zemljo. Za enga, ki nima čist  nč, sem jest namreč enako neskončno bogat kot je zame un  magari ta zadnji na lestvici 46 tabogatih...      

Petra. wrote on 22.11.2002 at 00:12:39:

kdo smo pa mi ???