Ena od lastnosti kvantne realnosti je namreč ta, da opazovanje subkvantnih delcev vpliva nanje in jih menja. Podobne posledice naj bi imelo usmerjanje naše pozornosti nad podzavestne vsebine našega bitja, ker naša zvest izraža v svojem temelju kvantne lastnosti. Tako je npr. bistvo neke podzavestne vsebine v njeni nedoločenosti, ki je nedoločena zato, ker ni zavestna. V trentku, ko jo ozavestimo in opazimo, kašna je, ni več to, kar je bila!

In dalje, gledano s stališča makro sveta, v katerem živimo in iz zunanje perspektive, je videti, kot da lahko usmerimo svojio zavest precizno, da svoje misli oblikujemo in da jih povezujemo v logične asociacije. Naša zavest ima navidezno lastnosti predvidljivosti in stabilnosti, kot da bi jih Newton skonstruiral v svojem laboratoriju. Na primer, zavesti pisateljev,  da lahko dosledno opiše lastnosti oseb in logićno vodi zaplet romana. Zdi se, da gre zavest znanstvenika dosledno iz izhodiščne znanstvene domneve do njene eksprimentalne potrditve ali zavračanja. S tega vidika je videti človeška zavest kot deterministična struktura, sposobna, da se obnaša kot stuktura, sposobna, da se obnaša kot strukture velikega sveta okrog nas. No, ta slika je varljiva. Če poskušamo s samoopazovanjem ugotoviti, kako smo zavestni, in slikovito rečemo, da opazimo 'atome naše  zavesti', postane ta struktura nestabilna . Ugotovili bomo, da se naša zavest ne obnaša določeno in predvidljivo. Vsak ustvrjalec, bodisi da piše roman ali pa opravlja neko drugo kreativno delo, ve, da se nejgova zavest ne obnaša linearno ali deterministično, temveč pretežno spontano,včasih kaotično in nepredvidljivo.

Eksperimenti kvantne mehanike so odkrili  Princip Negotovosti in potrdili, da je zavest neločljiv sestavni del opazovanih dogodkov. V praksi so potrdili to,  o čemer so lahko prej filozofsko razpravljali -  da moramo s kvantno teorijo za sabo pustiti naivno sliko realnosti v obliki v obliki preciznega stroja. Kvantna teorija nas sili, da ustvarimo novo sliko realnosti in fizko, v kateri ima zavest glavno vlogo. Kajti, ni več dvoma, zavest opazovalca je istočasno tudi zavest opazovanega; sta eno.

Zdaj se odpira nova možnost, da se zgradi novi model kvantne zavesti, ki je skladna s sodobno fiziko, ki odpira prostor za vkljlčitev Atmana, Duše ali Resničnega Bitja. Zanost je naredila zelo dolgo pot naokrog skozi materialistični detemnizem 19. stoletjain se približala spiritualnemu razumevanju našeganotranjega sveta. Za navideznim brezupom in obupom nad našim časom smo pred velikim prebojem v prepoznavanje ogromnih višin, ki so v vseh nas ko božanskih bitjih, ki skušajo pridobiti in preživeti človeške izkušnje.

Neločljivost  opazovalca in opazovanega je znameniti fizik  John Wheeler takole pokomentiral : "Nič v kvantni fiziki ni važnejše od tega: razbila je razumevanje sveta kot nečesa, kar se nahaj zunaj nas. Po tem ne bo Univerzum nikoli več, kar je bil.

Takšna situacija je pripeljala nemalo število fizikov do tega, da so se protisvoji volji začeli zanimati za duhovnost, posebej za Vzhodnjaške tradicije, kot s Taoizem, Budizem, Vedanta. Razlog za to zanimanje je enostaven - ti sistemi vztrajajo od svojega nastanka pri nedeljivosti  zavestnega Bitja in tistega, kar njegova zavest odseva. Novo usmeritev znanosti, do katere je prej ali slej moralo priti, je Adolf Ortman pokomentiral: "Sedaj vemo, da so naravoslovne znanosti prišle do meje fizičnega, kar je mogoče spoznati. Morale so priznati neskončno mistično področje, ki je v temelju vsega življenja."

Živorad Mihajlovič Slavinski: Sunjata - božansa praznina in mistična fizika

Men se zdi, jst, da se tle res ne bi blo nujno zatekat samo k vzhodnjaški filozofiji, kot to svetuje in  tud v svojih intenzivih razsvetljenja prakticira Slavinski. O zlo podobnem odnosu med mikro in makrokozmosom in odnosm med kreatorjem in kreacijo smo namreč tud tle gor že govorl znotraj  tvojega poznavanja zahodne tradicije, al kako?

Quote:


Brez veze, da komentiram vsako stvar posebej, k sta z gapetom že itak najdla odgovore. Bi samo še svoje dodal.

Prepričevanje neprepičanih je po moje ene vrste mesijanstvo, s katerem se utrjuješ v lastni veri. Nima po moje popolnoma nobene veze  sočutjem pa podobnimi nameni, ki navzen pokrivjao tako mesijanstvo, ampak gre za podžiganje fanatizma v veri, ki je v svojem temlju neobčutljivo za bližnjega. Fanatizem se  po defoltu napaja iz nestrpnosti do drugačnih in v neobčutljivosti za to, kar v svoji  drugačnosti so.

Ampak mi mamo po moje napačno predstavo o verskem  fantizmu. Uni v vatikanu pa jeruzalemu pa drugih verskih centrih, ki cele dneve in noči med sabo diskutirajo o verskih naukih na podlagi izčrpnega poznavanja verskih spisov in tradicije, niso nobeni fanatiki,  v bistvu vero sekularizirajo in jo filozofsko/etično uskaljujeo z duhom časa. Tko so judje s stalnim interpretiranjem božje besede  s starni poklicnih razlagalcev iz vrere naredl čist posvetno življensko prakso. Fanataki so tisti, ki filozofskih razsežnoti religije ne štekajo, ki vzamejo ven samo tist, kar jim zapolnuje/kompenzira  eno čustveno praznino, ki je v vsakdanjih odnosih z ljudmi niso sposobni zapolnt, ki v konkretnem človeku vidjo sredstvo za potešitu lastnih fanatičnih čustu: ga prepričat, spreobrnt al pa na izničit.

Jest mislm lih tko kot ti, jst, da ideja tolerance, ki se je izoblikovla skoz revuliconarno obdobje konec 18. stoletja v evropi in ameriki in na kateri gradi demokracija, ni  več  dobra podlaga za globalno  demokracijo, kljub temu, da je bla  najboljša, kar jih je tedanji duh časa uspel izoblikovat. Jest sem tkorekoč prepričan, da jo je skrajni čas treba presečt pa vzore sobivanja iskat tud v obdobju, ko različne religije niso ekstirale druga ob/v drugi na podlagi danes razumljene tolerance ampak na podlagi skupnih filozofskih izhodišč, pri čemer zunanjih življenskih praks ni noben problem tolerirat.

To kar mi tle gor,  vključnno s tabo jst, počnemo, je iskanje teh skupnih filozofskih izhodišč, za kar mamo zlo močno psihološko potrebo, ker toleranca, grajena  na nepriznavanju subjektivne resnice kot absolutne,  je za nas premal, nas ne more niti na tem zahodnem delu planeta več držat skupaj, kaj šele, da bi to formulo vsiljeval drugim. Je kot eno preživelo idejo, ki je pr nas izgubila duha,   ni možno vsiljevat tistim, ki jim  ideja tolerance ni njihova avtentična družbena  izkušnja, pa jo na ta način tud nazaj na zahodu v življenj  obujat.  Zdej mi včasih zgleda tko, da moramo zahodnjaki  najprej 'zaratit' vsemi drugimi religiozno/filozofskimi praksami sožitja, da jim bomo pol uturil idejo tolerance. Se obnašamo kot eni fanatiki, ki  se pred dvomom  v filozofkso/etično  izhodišče svoje vere v demokracijo, gremo eno neobčutljivost za druge, bomo šli z njimi  še enkrat skoz verske vojne, da bomo svet kao demokratično  globaliziral na ideji tolerance 8). Nonsens na kvadrat ! Ne vem, jest pr čemu takmu res ne bi hotu zavestno sodelovat .  

Quote:


Tole ne štekam čist. Bom skušal po svoje razložit.

Po kvantni teoriji ima  že elektron nekašno zavest, se lahko svobodno odloča, kje se bo 'prikazal' oz. ali  bo njegova valovna funkcija kolpasirala znotraj krožnice atoma  al pa se bo od nje 'odcepu' oz. ali   se bo 'materializiral' kje drugje. Matematično je mogoče določit samo verjetnost, dejanska 'materializacija' pa se zgodi,  ko ta inteleginten delec uresniči svoj namen,  da se 'materializira'. V tem bi blo po mojem lahko njegovo 'čustvo'. Inteligenca je po tej logiki implicitna lastnost materije, narave, tudi nežive, ki se je v človeku samo tako 'materialno' samoorganizirala, da se sama sebe in svojega namena zaveda.

Quote:


Zdaj bom pa spustu še eno od poslastic slavinskega, ki te je, jst, po moje tud poteglna k njemu. Boš povedal, kolk  ga  po takem njegovem razumevanje kvantni fiziki lomijo (pa pustmo pri tem pri strani slanvinskega željo po atraktivnosti) :

Poglejmo si, kaj so delali srednjeveški alkimisti pri svojih operacijah, čeprav čeprav niso slutili nastanka kvantne fizike.

V operaciji ritualne magije prevzame mag vlogo Boga, ki suvereno vlada nad celim vesoljem. Takrat naredi kolaps neskončnega polja univerzuma na mali magijski krog, ki ga nariše okoli sebe in v katerem vrši operacijo. In dalje, mag kolabrira oziroma transormira Kozmično Inteligenco, ki je razprostrta čez ves kozmos kot polje z usmerjanjem zavesti na njene karakteristike v mali 'trikotnik  manifestiranja', kjer lahko z njo komunicira in uresniči kakršnikoli njen cilj.  

Po poravljeni operaciji vrši mag nasproten proces: transformacije omenjen manifestacije ali 'delca', narejenga iz zgoščene 'praznine' v neskončno polje univerzuma, Kozmična Inteligenca pa se, vezna v malem trikotniku manifestacije, razprši v neomejeni val, ki udarja ob vse, kar ostaja.

Čeprav je splošno privzeta uporaba termina delec, ki je ustrezen v fiziki, je v Spiritualni  tehnologiji ustreznejši izraz 'koncentrat' ali 'koagulat' (od koagulirati zgostiti). Ta drugi izraz nas usmerja na starodavno veščino alkimije, ker so preobrazbe delca v valovno polje in valovnega polja v delev energije najglobja skrivnost alikemije se glasi 'Zgosti in razredči' (Coagula et Solve)!


Quote:
.

Sem bral v delu, da so imeli na glinste ploščice zrisan živalski krog oz. koledar z veliko  natančnostjo, podobno uni v stonehedgu, ki je bil postavljen   tisoč let  kasneje in ga mamo za višek tedanjega astrološkega znanja... Impresivno in vsekakor vredno ogleda.

Quote:


Kvantna teorija ne zanika fizikalnih zakonov na ravni atomov, molekul, spojin, teles... Gre le za delce, manjše od atomov, t.i. kvantne delce, iz katerega je sestavljen atomski ovoj in nejgovo jedro. Vibracije/sevanja teh delcev ustvarjajo  t.i. kvantna polja. Eno takih je npr, tud gravitacijsko, ki ga z medsebojnim učinkovanjem atomov/molekul ni možno pojasnit, kljub temu da se sile, ki zarad nje učinkujejo na ravni  teles, da izmerit.  Kolikor jest zastopim zadevo, so  ta kvantna polja osnova zvesti, ne pa atomi in molekule. Oz. drugače povedano, kolpas valovnih fukncij v teh kavntnih polj  povzroči zavest. Tko naj bi razlagli tud dejstvo, da nevroni sami v možanih nikol ne bi mogl sami z medsebojno interekacijo (glede na število celic, molekul in atomov/eletronov iz katerih so sestavljeni) zajet, shranit pa sprocesirat tolk informacij, kot jih za eno normalno funkcioniranje živega bitja potrebno. Za primerjavo: samo valovna funkcija enega kvantnega delca lahko kolapsira (se prebere, ustvari, zajame...) na neskončno možnih oblik in načinov, vsak posamično pa je  lahko nosilec informacije...

Jest tud ne verjamem, da se je mogoče vsakega tega kolpsa valovne fukcije, npr. elektrona, zavedat. Zavedanje seveda ustvar medsebojna sinhronizacija kolapsov, ki  se dogaja na mentalnem/astralnem  nivoju in v skladu s tako ustvarjeno sliko  dojema lastnosti  teles, ki se sicer obnašajo po newtonovih fizikalnih zakonih. Tle, na nivoju zavesti je ena naša kreativna svoboda zajemanja  iz neskončnega kaosa v nekaj tukaj in zdaj, tam domujeta duša in naš astralno/mentalni plan, ki se preliva v materialnega oz. od njega nazaj. Ena vez po moje mora bit, ki zadeve  kreira, vodi, soustvarja, preliva, sinhronizira in  ki združuje  informacije in energijo v kreativno inteligenco. Men se zdi valovanje kvantnih delcev, ki  kolapsirajo v materilane delece, ko jih 'zajame' zavest, za to strašno prikladna zadeva. Iz tega principa obnašanja kvantnih delcev se da dost stvari izpeljat (alokacija/vsesprisotnost  kvantnih delecev, kozmična zavest, halogramske slike, telepatija...).

Se pa strinjam stabo, da se direktno s to terijo nimaš kaj pomagat, da se je treba enih razmejitev med plani  pa njihovih  standardov držat. Tle je  tradicionalna znanja  enako al  po moje še bolj dragocena, kot smo bli to pripravljeni priznat skoz mehanicistično paradigmo njutnovega tipa, ki je takim  znanjem niso bla sposobna dat teoretične podlage.        
 

Quote:


Se mi je zdel, da boš ti že  najdu kašne paralele med kvantno fizko pa zahodno tradicijo, da ni treba v orientalsko religijo  po razlago hodit .

Kar se Svetlobe tiče: je v bistvu valovanje kvantnih delcev (fotonov), ki so za nas prinašalci informacij, ko kolapsirajo na očesni mrežnici. Valovni spekter svetlobe je kot veš zelo širok, tako da lahko en sam 'žarek' prenaša neskončno veliko informacij. O tem, katero informacijo (kao  barvo na spektru) bo 'prinesel' je odvisno od polarizatorja, ki ki pusti skozi  le tiste vibracije fotona, ki jih 'hoče'  imet  v procesu kolapsiranja valovanja na mrežnici.  Ta kolaps registriramo kot dejanje  zavesti, samo je težko opredlit, a jo žarek 'nosi že s sabo', a je inteligenten in smo si mi njegovo inteligenco samo prisvojili? Zdej že  špekuliram znotraj mentalnega, ampak po moje ni škode. Se bo morda še  kdo oglasu, ki mu zadeve s spiritualnega al pa fizikalnega al pa obeh pogledov   hkrat  bolj sedejo kot nama.

Pa ne bom se zdej zacel se fiziko ucit. A nimam glih dost druzga dela al kaj? Mislm, to ni res...

hudi so teli kvantni modeli ja

drgač jst da ne boš res pomislu da bi se to učil, mam jest ene par povzetkičev na to temo na sajtu, pa kakšno knjigico si boš prebral, pa bo ... valjda se ne bo UČIL mislm kam pa pridemo,  da b se kr usako reč učil ... pa bardo tud dost ve ...

ja bardo čista in umazana energija in to
energija o kateri govorim ni ista energija o kateri znanost govori, jest govorim o energiji-ljubezni, znanost govori o energiji-elektriki.
jst si čist predstavljam
mateijo lahko deliš do kamor jo je znanost uspela razdelit ... in bolj ko jo deliš, bližje si drugemu nivoju, pa ne moreš do tja, ker tm ni več materialnih delcev ampak energijski-ljubezen, na drugem nivoju je precej svinjarije tud, podobno kot na ostalih petih nivojih

tm na drugem nekje se začenja religioznost, njeni simptomi se pa preko materialnih delcev materializirajo v materiji

Religija je opij za ljudstvo, religoznost pa je njen simptom.







Boga pa itak ni.