Quote:


ok, a nisem Jaz " pure consciousness " ?
Ugotovili smo, da sem Jaz čista zavest, ki obstaja "beyond mind and body"
Torej jaz v bistvu nisem oseba (ki ima body and mind) ampak zavest, ki se realizira v četrti dimenziji.
Potem je lahko tud Bog kvečjemu to in ne oseba.
Maš pa prav glede čutenja, brez tega ni ljubezni. Ne razumem pa zdaj kdo sem jaz...nekdo ki čuti in razmišlja ali nekdo, ki prav to ni ?

No če govorimo o tem Kdo smo? ne morem mimo vprašanja evolucije. Ali ta teorija aryan prepdostavlja evolucijo (da se je človek razvil iz enoceličarja)?Glede na težnjo po večnosti bi jo skoraj moral zanikati, ker pri večnosti ni razvoja, ni časa, samo Je. Torej bi tudi človek moral biti večen, obstajati bi moral večno. Evolucija gre tukaj popolnoma v drugo smer, ker pravi, da gre za razvoj, in vsak razvoj ima svoj začetek, ki pa nima ničesar skupnega z večnostjo. Kdo smo torej Mi ? Človek, ki že od nekdaj obstaja ? Ali človek, ki se je skozi čas razvil iz enoceličarja ? Mi je zelo žal, da nisem več v srednji šoli, kjer bi učitelju biologije lahko postavil vprašanje "če obstaja evolucija, zakaj obstajajo (ali so najdeni ostanki) samo vrst, medvrst pa ni ? Če je šlo za razvoj bi morala biti neka vmesna stopnja med npr. dvoživko in naslednjo stopnjo na t.i. derevesu življenja. Tega ni. Obstajajo samo vrste. Poleg tega je še veliko,veliko lukenj v teoriji evolucije. In če evolucije ni, potem se mi v glavi pojavi precej drugačen pogled na to Kdo smo mi. Res me zanima, kateri pogled je pravi in predpostavljam, da Vedski spisi evolucije ne priznavajo. Kdo torej smo ? 8)





LP
   

Quote:

Evolucijska teorija, tudi če ne bi upoštevali mnogih dokazov s terena, je pravzaprav edina sprejemljiva in logična v svetu, v katerem se vse nenehno spreminja - edino kar je nespremenljivo (večno) je spreminjanje.

Zadostuje že, če se zamisliš nad svojim lastnim telesom, ki je nastalo iz ene same oplojene celice in se nato postopoma razvijalo do današnjega stanja in katerega razvoj (evolucija) še vedno poteka, pa postane več kot očitno, kako zelo smo v ta razvoj vpeti.
Celo stremljenje duš po večji zavseti ter razsvetljenju je del tega vsesplošnega razvoja - evolucije?

Zgrešeno pa je iskati ali celo najti svoj smisel v vlogi nekih namišljenih (maya) igric podrejenosti in nadrejenosti. Lep primer je družbeni sistem kast, ki je  nastal tudi po vplivom vedskih spisov in ki samovoljno in nepravično razslojuje ljudi ter propagira brezpogojno služenje samozvanim "gospodarjem".

Tako služenje je lahko na Poti le ovira, saj nasprotuje celo Ljubezni sami, ki v svojem bistvu ni ne služenje, ne služabništvo, ne ponižnost še manj klečeplazenje, ampak sprejemanje in razumevanje.

Sluga, master, žrtvovanje, ... uhh, te besede so zaznamovane s toliko krvi in trpljenja, ki se je že primerilo skozi zgodovino (ki je tudi del evolucije), da  nam vsekakor niso ravno v ponos. Znamo biti tudi boljši in bomo boljši!

Ne, sveta in odnosov v njem nikakor ne vidim skozi to optiko (ki za sabo povleče tudi dejanja zmot - napak). Bližja mi je optika harmonije.

se teb eno nagradno vprasanje

ce itak ves da bos umru (kot posledica vecnega spreminjanja) zakaj se tok upiras/mo tej tranformaciji.

s teorijo ni nic narobe ce je dokazana v praksi. kadar pa ni, pa je tista teorija brezpomenska.

a bos rekel da je gravitacija zacela obstajat sele ko je prvic na njo s prstom pokazal newton al ze prej? jaz isto pravim kot ti. opazuj in bos vidu.

ce bos opazoval z ocmi bos bolj mal vidu, in ce bos uporablju logiko ki sledi temu kar ti oci pravjo bos spet bl mal razumel.

Bardo_Thodol wrote on 04.01.2003 at 23:51:53:

a se teb zdi, da si bil kot otrok ali kot mladenic ali kot odrasel clovek druga osebnost? telo se je ciz spremenil.
raziskuj zavest, tista ki je ostala ista.

ce pa pravis da je zavest proizvod materije pol te pa caka dolga in huda pot da mi bos to lahko razlozil.

Quote:

Materija je ravno tako potrebna, saj je drugače sploh ne bi bilo.
Vse v stvarstvu ima svoj pomen in nobenemu vidiku realnosti ne bi hotel dajati prednosti pred drugim.

Materija, duh, ... to so samo različni pogledi na isto stvarnost, ki se našim omejenim čutilom prikazuje na različne načine.

Maya, po prevodu, ki se mi zdi kar dober, pomeni preprosto privid.
Tega kar mislimo, da vidimo, dejansko ne vidimo. To kar vidimo je dejansko naša interpretacija - privid.

Jaz se nič ne spomnim, da bi se kot dojenček, pa tudi kasneje, kaj bolj zavedal (tako sebe, kot okolice), kot se sedaj. Lahko da se ne spomnim dobro in se motim, vendar mislim, da se ne. Seveda, pa je vprašanje, če si pod zavedanjem predstavljava isto.

Quote:

Meni ljubezen ne pomeni in ne predstavlja prav nobenega žrtvovanja; nikoli.