The paradox of control is simple.
The more we try to control life, the less control we have.  

Joan Borysenko, Ph.D.
Paradoks kontrole je enostaven.
Bolj kot se trudimo kontrolirati življenje, manj kontrole nad njim imamo.


Ma, se mi ne zdi, da bi kaj konkretneje razpredali na temo
kontrole oz. nadzora ... nad lastnim življenjem in njegovim potekom; predvsem.
Pa čeprav je vsaj nekaj "kontrol frikov" zaprmej tukile gor ...  

Jo čutim, da je iluzija.
In precej tozadevnih nimam več.
A daleč od tega, da bi ble vse preč.
Pa tudi njenih pojavnosti je več.
Se navkljub vsemu še vedno kdaj vanje zafecljam, ko želim nitke v rokah držat ...
... nekaterih pač še ne znam spustit; preprosto.

Kaj pa vi?
Pa me teorija, ponovno, ne zanima preveč, vaša osebna praksa pa zato toliko bolj.


ARS

Kontrolirati življenje?????
Kaj v bistvu hočeš kontrolirati?
Ko si rečeš da hočeš imet nekaj pod kontrolo v bistvu delaš nekaj kaj nočeš in si potem postaviš cilj da boš to kontroliral. Je pa vse stvar najine lastne izbire.

PS
Mogoče bi bilo boljše če bi to napisala v 1. licu ednine.
Moje mnenje pač, Ars o kontroli.

Po moje bi lahko tip to povedal drugače - šele, ko si začnemo prizadevati kontrolirati življenje, spoznamo, kako malo ga zares lahko kontroliramo.


imamo samo nekaj malega svobode, da uživamo 8)

Življenja načeloma ne moreš kontrolirat. Lahko pa kontroliraš določene stvari, ampak le toliko, kolikor se čutiš sposobnega.