28. MAJ

Preden plezaš na visoko goro, gotovo preveriš svojo opremo, da bi se prepričal, ali je v dobrem stanju, ali ni vrv nikjer natrgana, saj je od tega odvisno tvoje življenje. Izbereš si dobrega vodnika, ki mu moraš popolnoma zaupati. Moral boš voljno slediti njegovim napotkom in brez vprašanj ubogati njegove ukaze. Tako je tudi v duhovnem življenju. Dokler se ne naučiš discipline in ubogljivosti, dokler se ne odločiš, da boš izpolnjeval mojo voljo in ubogal moj glas, ne moreš pričakovati, da boš zaživel to dogodivščin polno življenje. Ne bi bilo varno zate, če bi. Če čutiš, da si obtičal na utrti poti, se natančno preuči in ugotovi, kaj je tisto globoko v tebi, kar te zadržuje. Kako je s tvojo samodisciplino? Si lahko rečeš ne? Kako je z ubogljivostjo? Si pripravljen izpolnjevati mojo voljo ne glede na ceno?

30. MAJ

Lahko še toliko slišiš o duhovnih resnicah, a šele takrat, ko jih živiš, udejanjaš in dokazuješ, ti postanejo resničnost: živijo, se gibljejo in bivajo v tebi. Sam moraš razmisliti, sam živeti in sam izpeljati stvari. Stati moraš na lastnih nogah in nikoli pričakovati, da bo kdo drug delal zate. Obrni se navznoter, vse odgovore išči v sebi in našel jih boš. Morebiti ne prav kmalu. Morebiti se moraš naučiti potrpežljivosti in čakati name, toda ko bosta tvoja vera in prepričanje dovolj trdna, boš našel, kar iščeš. Nauči se poglabljati vase, rasti in širiti. Nauči se črpati iz vira vse moči in modrosti, védenja in razumevanja. Obračaj se name, božje v sebi. Nikoli te ne bom razočaral ali zapustil, saj zdaj gotovo že veš, da bom vedno s teboj.

1. JUNIJ

Zakaj se ne bi navadil približevati življenju v pravem duhu, radostno, pričakujoče, s trdno vero, da je zate samo najboljše? Želim, da ti življenje daje samo najboljše. Nočem, da bi stopal skozi življenje s težkim bremenom na plečih, upognjen pod skrbmi sveta. Potrebujem te svobodnega, tako da lahko delujem v tebi in skozte. Prepusti mi svoje skrbi in bremena. Vedi, da je nebeško kraljestvo v tebi; čaka, da ga prepoznaš. Vedeti moraš to, verjeti vanj in ga nato uresničiti. Nebeško kraljestvo je stanje duha in je na voljo vsakomur, kdor ga išče in najde. Vsaka duša mora hrepeneti po njem, preden ga lahko najde. Želja mora biti tako močna, da ji ne bo moglo nič stopiti na pot.

Miska wrote on 02.06.2003 at 07:13:03:

Zakaj pa ravno vate?

3. JUNIJ

Kje sta tvoja vera in zaupanje? Ne moreš živeti duhovnega življenja, ne da bi veroval vame in mi zaupal. Naj vodim vsak tvoj korak. Nenehno me išči v tišini; naj ti razodenem naslednji korak, ki ga moraš stopiti; nato ga naredi brez strahu in z resničnim veseljem. Kako moreš pričakovati, da se boš lotil težjih življenjskih nalog in prevzel večje odgovornosti, dokler se ne naučiš ubogati in izpolnjevati manjših? Kako moreš upati, da boš sprejel svet v svoje srce, če se še nisi naučil ljubiti soljudi in delati v miru in harmoniji z njimi? Otrok mora shoditi, preden lahko steče. Naučiti se moraš ljubiti soljudi, vnašati mir in harmonijo v neposredno okolico, preden boš lahko vnašal harmonijo v svet. Natančno se spoznaj. Šele takrat te bom lahko uporabil, da boš pomagal in služil soljudem.

m wrote on 03.06.2003 at 09:09:36:

Jao, Marjana... Kje si se pa ti zdaj zaštekala?

A pri temle:

Miska wrote on 03.06.2003 at 07:25:53:



m.

Ma, ja… Saj tu se več ali manj zaštekamo vsi. Se mi zdi, da je to tudi najtežji korak. Slišati v sebi tisto pravo. In ločiti to od svojih vzorcev in svojega ega… Baje se to res da najti v tišini... Ko si samo sam s seboj... Ko samo prisluškuješ samemu sebi…

Jaz poskušam to narediti nekako tako, da razmišljam o tem, kaj mi je zares pomembno. Ko se znajdem v neki situaciji, recimo, poskušam slišati samo sebe – kako bi zdajle odreagirala? In potem se vprašam, zakaj bi tako odreagirala? Je to res ljubezen? Je to res sprejemanje? Je to res odpuščanje? Je to res pot, po kateri želim stopati? Je to res tista osmica, ki jo uči Kristus – ljubiti drugega kakor sebe in ljubiti sebe, kakor drugega? Če bi bila moja reakcija takšna, potem tako tudi odreagiram. Če bi bila moja reakcija drugačna, potem seveda nadaljujem z razglabljanjem. Najprej – zakaj drugačna reakcija. Zakaj spet ego? In potem se vprašam – kako pa želim odreagirati? Seveda - z ljubeznijo. S sprejemanjem. Z odpuščanjem. Pri tem je način, kako želim odreagirati, odvisen tudi od situacije, v kateri se znajdem in od ljudi, ki se znajdejo skupaj z mano v tisti situaciji. Postavljanje mej. In potem, če seveda časovni zamik le ni predolg, poskusim tako, kot si res želim, tudi odreagirati. Seveda ne uspem vedno. In če ne uspem, potem si rečem: OK, še en zgrešen poskus. Se opravičim, če sem nekoga nehote prizadela. In - let's try again next time…

Nekako tako. Ni lahko. In malo (ali pa precej) sem zafilozofirala… Niti ne vem, če sem sploh zadela tisto, kjer si se zaštekala ti?

m.  

4. JUNIJ

Nikoli ne bodi povsem zadovoljen s svojim pogledom na življenje. Vedno je še kaj novega in razburljivega, česar se moraš naučiti, kar boš lahko storil, če boš odprt in dovzeten za vse, kar se dogaja. Novo je pogosto težko razumljivo. Ne dopusti, da bi te prevzele skrbi, vse sprejmi z vero in védenjem, da boš sposoben vse več razumeti. Globoko notranje védenje ti bo pomagalo prepoznati, ali so nove ideje, poti in misli resnične ali ne. Če te bo navdal globok občutek, da so, si jih dovoli vsrkati, čeprav jih povsem ne razumeš. Postopoma se bodo osvetlile in dojel boš pomen vsega. Ne moreš živeti vse svoje življenje po starem. Pripravljen moraš biti, da se razrasteš v novem.