Dons sm mel spet malo čudne sanje. Sanjal sem, da se gledam v ogledalu in da so mi začel lasje goret in to ornk. Nč me ni pekl al pa bolel. Samo z rokavom sm mal podrgnu po glavi in ogenj je ugasnil. Lasje so bili pa nepoškodovani, v bistvu so zgledali bolj napihnjeni kakor po umivanju las. Potem sem pa lahko eno plast kože z glave dol potegnu, brez bolečin.  

Donna wrote on 23.02.2007 at 13:01:26:


Nauči se njih spraševat, kar te zanima.  Daj jim (in seb) vedet, da ste v sanjah in vprašaj jih v sanjah, kakšna sporočila ti hočejo prinest za real lajf. Ti lahko postanejo  dost boljš razlaglaci lastnih sporočil kot pa smo ti  to lahko mi.  

Donna wrote on 05.03.2007 at 15:34:01:


Če so sanje ponavlajoče, če se v njih zavedaš lastnih občutij in če jih zaradi svoje intnenzivnosti težko ločiš od resničnosti, si po moje le korak od tega, da se tega, da sanjaš, zaveš v sanjah samih. Poizkusi izkoristitisti ta sum ali morda dejansko ne sanjaš v sanjah samih  za vzpostavitev budne sanjske zavesti (zato obstajajo posebne tehnike, t.i. reality check-i), v kateri lahko do določene mere to sanjsko realnost tudi zavestno kreiraš ali se v njej  vsaj vodiš kot da si obiskovalka lastnih sanj in v njih izvajaš določene zavestno zastavljene namere. Ena takih bi bla morda tud ta, da vprašaš svoje sanjske obiskovalce, kakšen je namen njihovega pojavljanja v tvojih sanjah...  

Danes je bila noč polne lune. Moti me, ta žareča, svetla pika na temnem nebu. Tako zelo me moti, da ponavadi ne morem spati, ali pa spim zelo slabo. Ponavadi imam takrat tudi moraste sanje. Sanja se mi vsemogoče.
O divji ženski naravi, ki je neuničljiva, pametna, zvita. O ženskah, ki se zavedajo svojih čarov in moči. O malih prestrašenih deklicah, ki se borijo proti zlobi in zatiranju. O močni ženski, ki s svojimi čuti premaga vsako moško nadvlado, zatiranje, izkoriščanje, žaljenje. Nikoli v bistvu ne vem, zakaj se mi sanja o ženskah zmagovalkah in borkah? Zatirana čustva in slutnje, boste rekli? Potlačena podzavest pa kar bruha iz sanj...Ženske, ki tečejo za svojo usodo, ženske, ki vedo in znajo razrešiti vsak problem, vsako uganko, zanko  moškega sveta...V sanjah sem borka, revolucionarka, ekstremistka, feministka, upornica brez dvomov in strahov, močna, divja ženska...in ne samo to. Obkrožajo me prav tako močne ženske, značajske matere, omamne žene, lepe, drzne in pogumne...
In vi moški? Kakšni ste vi v mojih sanjah? Zgube. Totalne. Jokajoči dečki, poraženi moški, obupanci, depresivci...
Žal. Kdo bi vedel kakšna demonska sila me je obsedla v mojem svetu sanj? Divja ženska? Strastna ljubimka? Ljubeča mati? Fanfatalka?
Ni vrag, nekaj se mi definitivno plete v mojem življenju, da imam take sanje. V sanjah sem vse in še več. Nadzemeljsko bitje in edino in samo ŽENSKA.

TKs, knjiga je tik pred izidom...
O, vem, vem prav dobro, da obstajajo in se nekje gibljejo v tej dimenziji časa in prostora tudi pravi moški. Pogumni. Drzni. Močni. Strastni. Pohotni...
Samo žal ne vem, kam so se mi skrili? Poniknili so in me potuhnjeno čakajo. Hrepenijo po meni in meseni nasladi. Vsi so prepoteni v pričakovanju snidenja. Trzajo z mišicami kot utrujeni konji po dirki. Čutim jih. Vonjam jih in zaznavam... Nekje...Vem to prav dobro...

Ti ni nč jasn?
Men tud ne...

Ko bi le vedela, kaj je pravi moški Ixtlan, bi ga sanjala vsak večer vseh osem ur kolikor spim...)
Kako naj bi bil nekdo gospodar svoji strasti te vprašam? Lahko razložiš, če se ti da?
Jaz napriimer včasih totalno ponorim, poblesavim, kot strela, se začnem dret in sploh se ne znam več obnašat. Bi komu kar glavo odtrgala, če bi jo mogla...včasih me tudi "feder tko goni", da bi poseksala z vsem užitkom in veseljem kakega mladca...
Dostikrat to počnem v sanjah ali nočnih morah, zato sem tudi pisala o divjih ženskah, volkuljah, fanfatalkah, ki moške malo manj kot nabutajo...
Tisto o kontroli strasti mi pa vseeno napiši...