titud wrote on 15.05.2003 at 14:00:44:Te - nej,
Humanizem ni štartov iz nule, je ta religiozna načela hotu le univerzlizirat, nardit splošno uporabne vsaj za pripadnike krčšanstva ne glede na njihovo konkretno versko katoliško/protestantsko al pa kašno drugo versko prakso. Humanizem ma na tem področju eno prakso, američani so ga prvi uzakonli, francozi so ga od njih prevzeli. V današnji praksi so načela humanizma poštevana precej pragamtično, so podrejena logiki kapitala, ki je diametralnem nasprotju z egalitarizmom in bratsko solidarnostjo. Osebna svoboda je še zmeraj zlo realtivna stvar, zmeraj se najde kašn razlog za nejno omejevanje, tko da se je zamejila že skor čist samo znotraj polja imetja/potrošnje.
Mam občutek, da se je humanizem iztrošu, da nima moderen humanist nobene vere več vanjga. Da majo dost več humanističnega naboja v seb starodavne religije, le da so ga večinoma tud njene moderne izpeljanake zadušile s plaščem pragmatičnih humanističnih ideologij.
Humanizem ni bil nikoli vera - zato se vanj tudi ni verjelo. Humanizem je gibanje, ki je na prvo mesto postavilo človeka - tako kot je Kant navdušeno zapisal, da je razsvetljenjstvo človekov izhod iz nedoletnosti, za katero si je kriv sam. (Nedoletnost pa je nesposobnost uporabljati svoj razum brez vodstva nekoga drugega)
To, da so francozi prevzemali humanizem od američanov, pa je milo rečeno smešno
- Začetek humanizma lahko najdemo v zlati dobi grčije, ko je postavljen stavek, človek je merilo vseh stvari (Platon je bil nasprotnik humanizma) in ko je uporaba objektivnega razuma osvobodila znanost in filozofijo iz trdnjave religije in vraževernosti. Humanist sledi usmeritvi "navzdol k zemlji". Besedo humanist so prvič "izumili v renesansi (14.-16. stoletje), krščanski humanizem pa se je začel z Desiderijem Erazmom (alias Erazem Roterdamski 1466 - 1536), ki je bil najslavnejši učenjak svojega časa. Bil je prepričan krščanski humanst, ki je verjel, da je vrnitev k hebrejskemu in grškemu svetemu pismu in krščanskim očetom najboljši način reformacije, Lutra pa je imel za protihumanista, čeprav so kasneje govorili: " Erazem je odložil jajce, ki ga je izvalil Luter."
Za krščanskimi humanisti in reformatorji pa so v začetku 18. stoletja uleteli razsvetljenci oziroma razsvetljenstvo (doba razuma), ki je druždenozgodovinsko gledano prava idejna priprava buržuazno-demokratske revolucije. Razsvetljenstvo se je najbolj razmahnilo v Franciji (Descartes, Bayle, Gassendi, Voltaire, Russeau). Knjigo, ki je najmočneje prispevala k ameriški vojni za neodvisnost, Common-sense, pa je napisal angleški deist (verjel je v neznano neosebno najvišje bitje) Thomas Paine (1737-1809), napisal pa je tudi knjigo Človekove pravice, ki je obramba francoske revolucije.
V bistvu so se torej američani napajali iz razsvetljenstva in ne obratno, korenine humanizma pa izhajajo iz Grčije (Protagora, Demokrit, Epikur, Aristotel) in že nakazujejo v smeri, ki gre stran od religije.
lp