svoboda, enakost, bratstvo...

svobodo si ponavad zeli nekdo ki je skos zatiran. enakost si ponavad zeli nekdo ki je izkusil izkoriscevalsko avtoriteto. bratstvo si zeli nekdo ki je bil dolg casa odtujen in prikrajsan. tko kot si nekdo ki zivi v vznemirjenju zeli met miru, kot tist ki je zivel v hrupu tisine.

ampak to se le zelje bazirane na reakciji zarad slabih izkusenj. tko kot ce sem jaz bolan si takrat zelim samo zdravja, nic druzga mi ni vazn. ampak problem nastane ko spet ozdravimo, k ne znamo tega zdravja ohrant. nikol ne mormo bit neaktivni, zato tud takrat ko se doseze zdravje/mir/enakost itd. obstaja moznost da spet zbolimo in porusmo to. ce vemo za razloge zarad cesa smo zbolel pol ni problem, ker bomo znal zdravo zivet/delovat. ce pa teh razlogov za bolezen ne poznamo ali jih nocemo spoznat pol pa se bo slej k prej zgodil to da bomo spet zbolel. to nam tud pokaze zgodovina pr masah ljudi in kultur. zgodovina pa vcasih  tud zabelezi kaksnega vecno zdravega. pozornost mormo usmert na njih (ceprav so redki) in se lahko marsikej naucimo.

t wrote on 15.05.2003 at 11:28:28:

bi lahko, ce bi, ko bi... ne bi bilo treba, tralala

pol pa dejmo, zakaj pa ne?

titud wrote on 15.05.2003 at 14:00:44:



Humanizem ni bil nikoli vera - zato se vanj tudi ni verjelo. Humanizem je gibanje, ki je na prvo mesto postavilo človeka - tako kot je Kant navdušeno zapisal, da je razsvetljenjstvo človekov izhod iz nedoletnosti, za katero si je kriv sam. (Nedoletnost pa je nesposobnost uporabljati svoj razum brez vodstva nekoga drugega)

To, da so francozi prevzemali humanizem od američanov, pa je milo rečeno smešno

- Začetek humanizma lahko najdemo v zlati dobi grčije, ko je postavljen stavek, človek je merilo vseh stvari (Platon je bil nasprotnik humanizma) in ko je uporaba objektivnega razuma osvobodila znanost in filozofijo iz trdnjave religije in vraževernosti. Humanist sledi usmeritvi "navzdol k zemlji". Besedo humanist so prvič "izumili v renesansi (14.-16. stoletje), krščanski humanizem pa se je začel z Desiderijem Erazmom (alias Erazem Roterdamski 1466 - 1536), ki je bil najslavnejši učenjak svojega časa. Bil je prepričan krščanski humanst, ki je verjel, da je vrnitev k hebrejskemu in grškemu svetemu pismu in krščanskim očetom najboljši način reformacije, Lutra pa je imel za protihumanista, čeprav so kasneje govorili: " Erazem je odložil jajce, ki ga je izvalil Luter."
Za krščanskimi humanisti in reformatorji pa so v začetku 18. stoletja uleteli razsvetljenci oziroma razsvetljenstvo (doba razuma), ki je druždenozgodovinsko gledano prava idejna priprava buržuazno-demokratske revolucije. Razsvetljenstvo se je najbolj razmahnilo v Franciji (Descartes, Bayle, Gassendi, Voltaire, Russeau). Knjigo, ki je najmočneje prispevala k ameriški vojni za neodvisnost, Common-sense, pa je napisal angleški deist (verjel je v neznano neosebno najvišje bitje) Thomas Paine (1737-1809), napisal pa je tudi knjigo Človekove pravice, ki je obramba francoske revolucije.

V bistvu so se torej američani napajali iz razsvetljenstva in ne obratno, korenine humanizma pa izhajajo iz Grčije (Protagora, Demokrit, Epikur, Aristotel) in že nakazujejo v smeri, ki gre stran od religije.


lp

titud wrote on 16.05.2003 at 07:41:16:


...in tako je ustvaril "Božje kraljestvo" na vrednotah  materialnega blagostanja !  

Dragi moj

če bi zgodovino brali kot partituro, bi velika večina v njej nastopala kot pavze

in še vedno so nekateri samo pavze v partituri


in kaj je demokracija drugega, če ne vladavina črede


in kdo se je spomnil nivoje, če ne čreda

kajti le čreda rabi nivoje, da se lahko lepše razporedi

kar pa se tiče dejstev, lahko jih poznaš (zaznaš in občutiš) ali pa od njih bežiš

v razne oblike višjega, nadzemeljskega in čistejšega

lahko pa jih pa tudi spoznaš, preučiš in si poiščeš mesto tu na zemlji, kajti tu je življenje, zgoraj pa je smrt

Quote:


In o tem ne govorijo.


(Če bi človek bil vedež, ne bi bil revež


uživajte

Jst

Hitler je bil vraževeren kot sam satan (imel je celo gručo astrologo, ki so mu svetovali in gradil je nove mitologije - prej zgled otroka nove dobe )

- humanizem, če ga sledimo v Grčijo pa ima izvor v geslu "Človek je merilo vseh stvari." to je bistveno izhodišče vsakega humanizma. Tisto, kar si imel v mislih (poudarjanje razuma) ti je že razsvetljenjsko nadaljevanje humanizma. Medtem, ko začetki "našega" humanizma segajo v renesanso, ki pa se je prav tako obračala na grke. (Aristotela pa najbrž itak nisi bral

Lutra, ki je bil verski fanatik, je pa itak že Erazem označil za nehumanista in tudi sam Luter se ni imel za humanista.

Mislim pa, da se motiš, ko jemlješ najbolj materialistično - redukcionalističen pogled na človeka (ki niti ni del humanistične tradicije). Duhovnost se v humanizmu išče v geniju - v lepem, umetnosti, glasbi, literaturi (ki je poleg glasbe najbrž najduhovnejša možna stvar) - ne pa v družbenih odnosih ali razumu.

Norci so pa itak vedno bili in vedno bojo - produkcija v večjem številu pa se je najbrž začela s kapitalizmom in stresi prve svetovne vojne, torej je nekako sovpadla z začetkom množične proizvodnje česarkoli, ne pa kot se rado govori z zanikanjem religije in vzponom znanosti.


Kar pa se prakse tiče, menim, da se tega tukaj ne da storiti - kar se piše in govori je teorija, kar se dela pa je praksa.



lp

Jst,

mistika je skrita v tem.



uživaj