Drži za tiste, ki niso geji. Kompliciram?

Kdor se lahko odloča o tem ali bo ali ne bo gej (ne glede ali je v ozadju denar ali kaj drugega), tisti preprosto ni gej.

Ker kdor je gej nima izbire glede tega. Izbira pa lahko ali se bo skrival celo življenje ali ne, ali bo povedal svojim domačim ali ne, ali bo sprejel samega sebe ali se bo s sabo boril... To pa so izbire, ki jih imamo pred sabo.
Za geje torej zgornja izjava ne drži.

Toda najbolj grozeče šele pride. Ko slovenski metropolit citira tretjo Mojzesovo knjigo (Levitik) in se Biblije poskuša držati bolj od protestantov, ne pove vsega, kar v njej o tej nagnusni vrsti piše: "Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju." (3 Mz 20,13)

exorcist wrote on 19.09.2003 at 20:01:42:


Exo, pa ti sploh ves, da se homoseksualnost najbolj gnusi predvsem tistim ljudem, ki se borijo z LASTNIMI neozavescenimi homoseksualnimi impulzi.

Hmmm, Exo..?

Quote:



Se mi zdi, da zapadava v en nesporazum. Oziroma vzajemno nerazumevanje najinih besed  

Se bom potrudil bolje razložiti moje stališče. Prvič - moja spolna usmeritev je taka, kakršna je - kje so njeni vzroki (dednost, vzgoja...) ne vem - in se zanjo nisem zavestno odločil. Nikoli nisem bil postavljen pred vprašanje ali želim ljubiti dekle ali fanta...vsa moja čustva so bila vedno usmerjena na fante. To mislim, ko pravim, da se zanjo nisem zavestno odločil.
Edina odločitev s tem v zvezi je ta, da bom sebe in druge, predvsem sebe, poskušal sprejemati v celoti. Sprejemanje sebe bo po mojem privedlo do tega, da bom zares lahko ravnodušen do mnenj ljudi, ki me ne poznajo in ki se jih moja zasebnost ne tiče. In prav imaš, da mi ta moment na žalost še ni vseeno,  kaj si ljudje mislijo o meni.

Glede gejevskega življenja pa obstaja ena zanka. Namreč, menim, da imam pravico kot kdorkoli drug, da se tudi v javnosti objamem s svojim fantom ali ga poljubim. To je legitimen izraz ljubezni med dvema, ki se v prvi vrsti tiče njiju, čeprav je javen. Torej zasebnost na očeh javnosti. Vem pa, da tega ne morem storiti, če ne želim prejeti grdih besed, zlobnih pogledov ipd. na ta račun. Nekajkrat sem jih že, pa ti povem, da vsakega, ki ima srce zarežejo naravnost vanj. Razen, če ima toliko moči, da jih sprejme, razume in ignorira...jaz, kot rečeno še nisem na tej točki. Skratka - moti me, ko nekdo reče "sprejemam geje, samo, da tega ne počnejo v javnosti". Jaz pa vprašam nazaj - zakaj bi se moral jaz pred komerkoli skrivati? Kaj je nekdo drug več od mene, da se lahko na ulici drži za roke, jaz pa ne? To so stvari, ki me grizejo....

Upam, da sem za malenkost jasnejši