lep ti dan, ARS
V domovanje mojega diha
V parju Tivoli sem srečal zaskrbljenega soseda, ki me sploh ni opazil.
Pocukal sem ga za rokav in ga lepo pozdravil.
Sosed se je nasmehnil in se takoj spet zresnil.
Ker je sijalo sonce, sem mu dejal:
"Kaj ni lep dan, ta majski dan?
Ptički pojo, cvetje cveti in vse dehti?"
Sosed je odvrnil:
"Lahko je tebi, ki si mlad,
jaz pa imam toliko skrbi,
da tega sploh ne opazim"
Takrat, ko se je to srečanje zgodilo,
nisem bil več tako mlad,
saj sem imel že trideset let,
ampak v najinem srečanju s sosedom,
sem bil zavesten svojega diha
in če ne bi bil,
če bi mi bile bolj pomembne moje skrbi,
od mojega zavestnega diha,
bi šla s sosedom drug mimo drugega,
ne da bi to sploh opazila.
Tudi mene moje misli,
kdaj pa kdaj odnesejo stran,
od mojega bistva, pa se že kaj zgodi,
da me kaka stvar spet nazaj prizemlji,
v domovanje mojega diha.
Izražanje blaženosti je lahko:
tiha hvaležnost za podarjeno življenje,
lahko je že že en sam zavesten dih prežet z mirom in ljubeznijo, lahko je zazanava svojega srca,
lahko pa so tudi že take besede,
ki jih skozi ta dih izražam zate,
ali kogarkoli, ki zdaj to bere,
ki se odražajo v mojem zadovoljstvu,
da ti lahko poklonim svojo pozornost,
skratka same male in lepe stvari.
Že kdor se veseli, svojega življenja,
že ta je bolj blažen, od onega, ki se ne,
majhni otroci so nam tu lep primer.
V komer življenjska sila, bolj gosto "utripa"
ta je bolj blažen od onega v komer ne,
in v takem človeku svetloba bolj sije,
poglej si za primer mojstra,
v glavnem pa tu vedno gre,
za povezavo razuma in srca
v eno samo,
notrnaje izpolnjeno enost.
...in smo spet pri učenju
in potrebi spoznati nekoga,
ki nas ta davni ART
zna naučit.
ne vem, če si zadovoljna z mojim odgovrom, ampak potrudil sem se samo zate in hvala ti za navdih
Home
Pages: 
