še nekaj mojih besed o Sant Matu
 
sant mat ni nič drugega,  
kot samo občutenje lastnega srca.  
Sam lahko ta občutek,  
kadarkoli hočem,  
po mili volji poglobim do meje,  
ko le ta preseže moč mojih misli  
in ostanem v spokojnem miru tam,  
lahko pa se v vsakem trenutku,  
spet lepo spustim nazaj  
v omejenost svojih misli.  

ps:
 
pri sant matu,  
ti tvoja uboga,
žlobudroča miselna telovadba,
na tvojo žalost,
nič ne pomaga.

Srce ve

Dajati preveč veljave,
minljivim stvarem,
nas ropa tega trenutka,
v katerem je vse.
Vsak dan,
je življenje zase
in vsaka izsiljevanja,
vnaprejšen pogreb,
medsebojnega,
nemirnega čustvovanja.
Upanje v zaupanje,
da srce ve,
kje je ta dom,
spokoja, ljubezni, miru,
je vse.

Milost


Usklajenost,

med voljo, trenutkom in večnostjo,  

je stvar, ki se ji reče: Milost.

Stojan Svet


ps; tudi ta bi bila dobra za misel tedna

stoychi wrote on 29.09.2003 at 15:56:07:

kdo je pa je ta, ki je milosten?

(kjer je ogenj je tudi toplota, kjer je milost je tudi ? )

Quote:


Aryan, aryan,... pomen besede trenutek ne govori drugače. Razumet moraš, da je trenutek lahko večen, v sosledju večnih trenutkov. In potem ni trenutek popisan kot točka ampak kot večnost, kot cela neprekinjena črta.

In kako lahko ti trdiš, da nekdo nekaj ni spoznal?

Zakaj se toliko obešaš na to kaj je kdo rekel od drugega, ko pa sam visiš na enem samem literarnem delu?

stoychi wrote on 24.09.2003 at 13:44:53:


Zgleda, da ne poznaš bistva Sant Mata, ali pa ga nisi prakticiral na način, ki bi ti pomagal do bistva - spoznanja svoje duše in spoznanja Boga. Če tega mi sami ne dosežemo, še ni rečeno, da ni možno, ali da tega niso dosegli drugi.
Osnova je meditacija in čudi me, da jo ti opisuješ ko "žlobudrajočo miselno telovadbo"... ? Meditacija je umiritev misli in glasov, torej to nasprotuje tej izjavi...

Poleg tega pa je tako: vsaka teorija in potem praksa nekomu "sedeta" drugemu pa ne. Vsak išče svojo pot in lahko je srečen, če jo na koncu najde, pa naj bo to vera, sekta ali joga.
Zame je najbolj pomembno, da sredstvo, ki ga uporabimo, posamezniku služi za doseganje cilja, to je spoznanje Boga, vsako sredstvo je po moje dobro, če je posameznik zaradi tega srečen, zadovoljen in končno boljši človek.  In to je najpomembnejše.

Aryan, spoznanje Boga je najvišji cilj. KO enkrat to dosežemo, je človek srečen. Torej je to enako.

Pot do tega cilja pa je povezana z določenimi koraki, oz. pravili - recimo postati dober človek (kar pomeni da se očistimo navad oz. občutkov kot so zavist, kritizerstvo do drugih in še veliko takoh negativnih stvari) potem kako postati zadovoljen: človek je nezadovoljen zaradi želja, ki jih ne more uresničiti oz. ko njegove želje niso izpoljnjene. Ko nas vse te materialne želje ne morejo gnati do onemoglosti, ni potrebe, da bi se razburjali ali bili žalostni zaradi tega. V redu je, da ima človek cilje v življenju, ampak ne smemo dovoliti, da bi nas ta želja tako vzela v svojo oblast, da smo pripravljeni prav vse storiti za dosego nekega cilja. Kajti materija je minljiva in ko jo izgubimo, je hudo (navezanost).

Torej je vse to, kar sem navedla, povezano, spoznanja Boga ne doseže človek, ki ima želo močne tu-zemeljske lastnosti in navade. So pa postopki, ki jih svetujejo Učitelji ali Mojstri, kako se teh navad in lastnosti znebiti.

 
draga dejana napisala si:

Osnova je meditacija in čudi me, da jo ti opisuješ ko "žlobudrajočo miselno telovadbo"... ?

Očitno si prehitro prebrala moj post. Če boš tisti moj post še enkrat počasi prebrala, boš ugotovila, kaj jaz tam trdim in koliko ima to veze z žlobudrajočo miselno telovadbo.
Če pa ti tega nikakor ne bo uspelo razumeti, klikni na stojči, preberi vse moje objave, če pa tudi to ne bo nič pomagalo, pa Bog pomagaj.  

ps: Edi ima prav.
Tisti, ki v neki objavi hoče videti tisto,
kar je pozitivno,
ima vedno bolj prav od tistega,
ki hoče videti v neki objavi tisto,
kar je narobe, ali pomanjkljivo.

Prem Rawat:
Potreba in navdih je mati ustvarjanja.
Necesity and inspiration
is the mother of creation.