Jst, si si pa vzel eno pavzo od tegale foruma in me prav veseli, da si spet mal notr uletu. Si me najdu glih v eni fazi, k sm se hotu tud jest mal od kreiranja tele virtulane  relanosti distancirat pa pol ćez en cajt prit pogledat, kakša bi bla brez mojga zadnje čase res hiper angažiranja. Kljub temu nemenu naj še jest mal pokomplimentiram tvoje pisanje in ti dam prov glede pretiranga čustvenga angažiranja udeležencev teh debat. Ta razčustvovanost po moje izhaja iz zavestne ali podzavestne potrebe, da bi se forum   oblikoval v eno primarno skupnost, ki naj zadovoljila potrebo posameznika po pripadnosti in vpetosti in si na tak način zagotovil eno prvinsko varnost. Ta potreba je v danšanjem vsepovezanem svetu seveda čist legitimna, vendar je v skoz  abstrakno/transcedentno realnost ni mogoče zagotovit kljub vlaganju enormnih čustvenih presežkov vanjo. Glih obratno: več čustvene energije vlgamo v take abstraktne/transcedentne konstrukte, manj nam jo ostane za  konkretnega drugega. Če pa nimamo čustvne energije za konkretnega drugega, ne moremo čustvovat z vsem človeštvom,   razen če ga ne naredimo za eno trasncedentno skupnost enako misličih/verujočih, v katerem pa smo s konkretnim drugim v neprestanem konfliktu, ker se ta drugi  nikol ne bo čist skladal z našimi idealiziranimi predstavami o tej skupnosti. Zato se jest v bistvu upiram skušnjavi, da bi iz tega foruma kot mesta za srečevanje različnih ideologij, verovnaj, duhovnih praks in osebnih izkušenj pridobljenih z  življenjem v takih in drugačnih primarnih skupnostih, naredl eno nadomestno skupnost, v kateri bi se čustveno izčrpaval v konstruiranju nove pristranske realnosti. Forum naj bi bil po mojem mesto,  v katerem se po načelih odprte družbe kreira ena referenčna realnost po tistih  vrednotah, ki smo  jih pripravljen razpoznavat kot univerzalne in ki niso v ničemer 'višje' ali 'boljše'  kot tiste, po katerih kreiramo relanost v svojih, globalno gledano sicer pristranskih primarnih skupnostih, na katere smo čustveno vezani,  osebnostno vpeti in  iz katerih izhajamo in ki jih nikol z ničemer ne bomo presegl  s čustvenim angažiranjem za   'idealno univerzalno skupnostjo'. Pristransko čustveno vpetost vsak  v svojo primarno skupnost  človek pač rab kot rab  riba vodo in vse kar  lahko  nardimo je, da se vsak te pristranskosti zaveda in da svoje realnosti  ne vsiljuje drugim kot edino možno realnost. Jest bi tle gor rad nauču dojet, kako naj bi zgeldal  živet v eni primarni skupnosti, ki je  odprta do globalne družbe oz. drugih skupnosti na en strpen in nekonflikten način ne da bi se pri tem moral odrečt svoji pristranski realnosti v kateri lahko edino najdem svojo čustveno varnost in v kateri se edino  lahko osebnostno sidriram.        

titud wrote on 23.02.2004 at 08:48:09:

Ce bi imel na forumu enega pravega libertarca, bi ti ta rekel, da se v dilemi med prostim trgom in regulacijo drzave, v praksi dosti bolje izkaze prosti trg. Tako s stalisca individuuma, kot s stalisca kolektiva. Pri cemer je slednji definiran precej utilitaristicno (nekdo lahko recimo pogine od lakote, ceprav je vecina v povprecju precej bolj sita).

Ce bi imel na forumu pravicnika, bi ti ta razlozil, da je vsaka ureditev, kjer lahko nekdo umre od lakote grozno nepravicna, da je dosti boljsa tista, kjer smo vsi po malem lacni, zato pa nihce zares ne strada.

Na forumu je podobno, lahko poskusas vse obvarovati, da ne bo nihce uzaljen in prizadet in zato odsel stran, pa bodo debate zato precej bolj puste in zato manj brane, ali pa dopustis, da bo kdo kdaj odsel z dolgim nosom, zato pa bodo letele iskre sem in tja.

Trenutno v Sloveniji po mojem mnenju nimamo pravih konservativcev, saj tranzicija se ni cisto zakljucena in vse se ni prisvojeno. Tako, da se ni izrazitega konflikta na osi radikalno - konservativno, zato pa je precej spopadov med libertarci in pravicniki. Recimo pri zdravstveni reformi, pa se kje.

Podobno je tudi na forumu, ceprav se tu kdaj pojavi tudi kaksna radikalna ideja (nov forum).

bp

titud wrote on 23.03.2004 at 11:50:19:




Priznavanje pristranskosti pomen istočasno priznavanje lastne zmotljivosti ... tle pa je potrebno že učenje ponižnosti, o čemer smo že na široko razpredal drugje.
Res pa je, da imamo svobodno voljo kdaj se za to učenje odločimo.

vida wrote on 23.03.2004 at 12:01:12:


Ponižnost... ne v pomenu pristanja na višjo resnico, saj ta resničnost ni nč manj zmotljiva od naše resničnosti, saj jo ravno mi s vsojo zmotljivo resnićnostjo  sookreiramo in in ona nazaj našo. Tko da ponižnost ne vsmislu priznavnja  lastne zmotljivost  pred neko  popolnostjo ampak ponižnost  smislu priznvanja, da je popolnost nedosgljiva, tkole približno:

Quote:

Quote:


Konsenz okrog temeljnih vrednot skupnosti še ne pomen, da bi se katerakoli skupnost  morala odrečt lastnim interesom, saj ta  konsenz ni nič drugega kot  pripoznavanje lastnih vrednost kot skupnih. Kompromis pa je pa  je odrekanje lastnim interesom, zato se s kompromisom noben pravi pripanik neke skupnosti ne more  poistovetit, saj je bistvo kompromisa v tem, da ni v bistvu nikograšnji  interes. Tisti, ki se v celoti identificirajo s kompromisi so pragmatiki in majo kot 'sredina' zlo jasen interes tko kot ti praviš: potegnt optimalno iz trenutne situacije in jo 'konzervirat', da bi trajala čim dlje, saj je vprašnje, če bo  bo  spremenjena situacija zanje še tako ugodna.

Demokracija kot mehanizem urejanja družbenih odnsov, utemlejenen na konsenzu vrednot tako liberlazima kot konzervativizma, pa  je z leti  kompromis interesov postavila za navišjo vrednoto samo po seb, zato ni čudno, da sta se tako liberalane kot  konzervarivne vrednote, ki so vzpostvale demokarcijo, šle na smetišče zgodovine, nadomestil pa ju je pragmatični neoliberalizem oz. tržni fundamentalitzem kot edina vrednota, na kateri na bi blo  mogoče doseči globalni demokratični vrednostni konsenz.

Titud,

Da se vrnem malce nazaj do razcustvenosti udelezencev foruma.

Ce mene vprasas je ze osnovni namen zaradi katerega vecina sodeluje na forumu popolnoma zgresen. Velika vecina ima za sabo kaksnega vzhodnega guruja, kot je npr. Osho itd., itd. Se niti ne spomnim primerov.
Iz te filozofije crpa vir za delovanje, ki ga drzi pokonci in mu osmislja zivljenje. Vendar ta vir, da ne kompliciramo prevec, deluje predvsem na custva. Ta sicer nujna verska gorecnost, kot gonilna sila, s casom raste in raste.

Zakaj in kako niti ni vazno, vendar taki ljudje potem najdejo forum kot odlicno priloznost, da poskusajo svojo custveno napetost pokompenzirati.
Vendar tega ne morejo narediti, saj imajo za sogovornike samo sebi enake.

Kar poglej. Najbolj pravoverni, duhovno razviti in razsvetljeni so se najbolj pripravljeni spuscati v neskoncne prepircke okoli duhovnih resnic in svojega
prikritega egota. Ostali prej obupajo/se navelicajo.

Zato je tvoja teza o poskusu primarne skupnosti, pa pomoc drugim tukaj gor samo in zgolj izgovor, osnovna potreba pa je drugje.

Ce ima clovek presezek custvene energije je edino pravilno, da jo skanalizira nekam drugam, samo, tako kot si ti rekel, tega tukaj gor ne more naredit. Pa ne zato, ker bi mu je zmanjkalo kot pravis. Se celo obratno, imel je bo vedno vec, saj ima samo custva nasprot sebe, vendar, ko se bo soocil s konkretno situacijo bo ravno zaradi tega odpovedal.

To je kot pri kaksnem teenagerju, ki je sposoben masturbirat cele dneve na netu, ko pa vidi dejansko deklico, pa mu tica skup potegne, da mu ga se pinceta ne najde.

Isto je s custveno kanalizacijo preko foruma. Nima prakticne vrednosti, ker je clovek nima kam dati. Samo v sebi jo kopici, stvari ki so zgolj same sebi namen, pa so jalove.

Univerzalne vrednote presegajo bivanje v katerem smo navajeni zavestno delovati. Dokler delujemo na nivojih, kjer delujemo s umom in custvi, kjer forma ima svojo obliko, pa ceprav se tako sibko, univerzalnih vrednot ni. Npr. ljubezen je univerzalna vrednota, vendar
ne v pogojih/nivoju custvovanja.

Ima pac Eskim v skladu z lokalnimi razmerami malce drugacne univerzalne vrednote kot kaksen Pigmejec. Ce bi se poskusala tadva uskladit bi na koncu oba umrla, da dam malce skrajen primer.

Ce te prav razumem govorim isto kot ti, ko pravis na svoj nacin, da se clovek svoji pristranskosti ne sme odpovedat. In to ni ne neodprtost, ne priznavanje lastne nezmotljivosti kot pravi Vida.
Ce mene vprasas, zna bit to predvsem poznavanje samega sebe in lastnih potreb. Pac vskladu
z danostmi in pogoji v katerim trenutno bivamo.

Tisti, ki tega ne razume je kot pingvin sredi dzungle. Pa naj se tako brezpogojno siri ljubezen in dobroto in ljubi vse vprek, na koncu bo od vrocice zgorel na lastnem rostilju in ni ga boga, ki bi mu pomagal.

Pingvinske ljubezni sredi dzungle nihce ne rabi, ker je v danih pogojih dzungle enostavno pac jalova.

Lp
Jst

titud wrote on 23.03.2004 at 15:17:52:


... to pa midva ne veva titud, jaz si tle ne bi upala špekulirat ... o tem je blo na forumu že precej napisanega ...