sinjeoka wrote on 12.12.2003 at 12:33:26:


Kaj naj recem, mogoce "No guts no glory"

Poleg nekaj drznosti in dobrih zivcev, je ponavadi  potrebna tudi vztrajnost.

bp

Ja ja, you win I loose
I admit  

Quote:

sinjeoka wrote on 12.12.2003 at 13:54:28:

Jest sem si pa prebral vse clene slovenske ustave, ki govorijo o clovekovih pravicah. In mi je prav dobro jasno, da je slovenska ustava tukaj dosti bolj natancna (in tudi dosti bolj restriktivna) od deklaracije o clovekovih pravicah.

Prebral sem si v tem primeru tudi "neobstojeci" zakon o ustavni listini, edino starega zakona o tujcih nisem uspel najti. Prav tako sem si prebral odlocbo ustavnega sodisca.

In se vedno lahko trdim, da so bile tem ljudem krsene clovekove pravice, prav po 12. clenu deklaracije.

Moja  interpretacija, ki je menda ........,  pravi, da ce si si ze nasel dom, oz prebivalisce ti ga nima nihce pravice arbitrarno odvzet (razen v primeru, da ta moja pravica posega v pravice drugega). Vecjega vmesavanja kot to, da ti sploh odvzamejo dom ali prebivalisce, si pa skoraj ne znam predstavljat.

bp

Z bp

zakon o tujcih:

http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_...

in dopolnitev:

http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_...

Pa še kopiram 36. člen Ustave RS, ki ga bp interpretira kot pravico do "doma". Sodbo o pravilnosti interpretacije pa prepuščam "moralni in strokovni" javnosti ":i\)" =>



36. člen

(nedotakljivost stanovanja)

Stanovanje je nedotakljivo.

Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati.

Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik.

Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.

Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje.

sinjeoka wrote on 12.12.2003 at 17:29:36:

Hvala za kazalec, sem nasel originalno verzijo in v njej  81. clen, ki govori o tistih, ki niso zaprosili za drzavljanstvo.

In v njem sem nasel tisto, kar sem iskal: Republika Slovenija ni dolocila nikakrsnega prehodnega obdobja, v katerem bi si lahko ti tujci zagotovili dovoljenje za bivanje.

Skratka za te ljudi velja od izteka roka za vlozitev vloge za drzavljanstvo, prakticno enak tretma kot za Kitajcke. Nobenega prehodnega roka, v katerem bi si lahko uredili papirje, nobenih posebnih pogojev, nic.

Pri tem ne pozabit, da so si lahko papirje uredili samo tisti ki so:
- bili poroceni z drzavljanom RS
- imeli v RS vecje premozenje, nepremicnine
- imeli zagotovljeno zaposlitev in opravljali deficitarni poklic (da so lahko pridobili delovno dovoljenje, za katerega pa so lahko zaprosili samo v tujini!)
in morda se v kaksnem drugem posebnem primeru.

Tri cetrtine t.i. izbrisanih si v tem obdobju ni uspela uredit papirjev, marsikdo (po mojem mnenju celo vecina) med njimi tudi zato, ker ni izpolnjeval nobenega od nastetih pogojev.

Skratka, tvoja trditev, da so se ti ljudje odlocili ignorirat slovenske zakone, ne drzi. Dovoljenja za bivanje enostavno niso mogli vec pridobit.

To pravno stanje je razveljavilo ustavno sodisce l. 99, od takrat naprej si je vecina teh tujcev uredila dovoljenje za bivanje (nekaj pa se jih je tako ze vmes odselilo). Kar tudi ne govori v prid tezi, da niso hoteli spostovati slovenskih zakonov.

Skratka, ne bom rekel da natolcujes, zamegljujes ali zganjas demagogijo, lazes, krades, bolhe jes, rekel bom, da si poglej, kaksno je bilo dejansko stanje, v katerega je te ljudi pahnila slovenska drzava in slovenska birokracija. (titud ne omenja Kafke kar tako v tri dni)

bp

sinjeoka wrote on 12.12.2003 at 17:41:07:

Jest se bom zacel pocasi sprasevati o tvoji funkcionalni pismenosti. Mogoce bi pa tudi ti morala se enkrat prebrat Mrkaicev clanek. Bp ni s krsitvijo clovekovih pravic izbrisanih nikjer omenil 36. clena slovenske ustave, ampak samo 12. clen deklaracije ZN o univerzalnih clovekovih pravicah. Pa se pri tem dopusca ozje in strozje interpretacije, kot je njegova.

Vendar mi moja interpretacija zadosca, da lahko trdim, da so bile v tem primeru krsene clovekove pravice.
Ista deklaracija namrec v 30. clenu doloca, da se v primeru, da obstaja vec interpretacij neke pravice, ne sme uporabiti tista, ki bi kakorkoli posegala in omejevala posamezne pravice.

Se pa bp cisto zaveda, da iz tega ne izhajajo skoraj nikakrsne pravne posledice. Kvecjemu izhaja iz tega sum, da slovenska ustava ne uposteva te deklaracije v celoti (kljub temu, da je prisla zelo zelo dalec).

bp

titud wrote on 12.12.2003 at 13:12:41:


Ni res. Tisti, ki ima moč (v obliki kapitala ali kako drugače), ne potrebuje zakonov, ker jih s svojo močjo mirno izigrava in lahko tudi brez zakonov doseže, kar hoče. Zakone potrebujemo za zaščito tistih, ki takšne moči nimajo.

Na podlagi sočutja pa se na ravni skupnosti še nikoli v zgodovini niso nič dogovorili in tudi sedaj se ne. Kajti tisti, ki imajo moč (mislim na moč v obliki kapitala, oblasti), nimajo sočutja in se na ostale ljudi ne ozirajo v nobenem pogledu in uveljavljajo svojo voljo ne glede na potrebe skupnosti. Zato potrebujemo zakone, da njim postavimo neke meje in zavarujemo ljudi, ki se sami ne morejo.