gape wrote on 17.12.2003 at 00:33:02:


Državljanstvo avtomatično (tko kot je blo podeljeno npr. teb) ni blo podeljeno nikomur, ki ni bil rojen na območju države slovenije ali pa je je bil sicer rojen na območju slovenije, ampak ni bil rojen staršem s slovenskim državljanstvom. Tko je imel ves ta folk (200.000) ene par mesecev časa, da so na upravno enoto prinesl vloge za držaljanstvo  s potrebnimi papirji (rojstni listi, poročni listi, potrdili o stalnem ali začesnem bivanju v slo v določenm obdobju, potrdilao zaposlitvi...) in če so bli tipi državi všeč jim je podelila državljanstvo. Če pa so jim bli  sumljivi (so imeli kakšno kriminalno preteklost al pa so bli  ideloško sumljivi zaradi ravnaja med osamosvojitvijo al pa če državi  kako drugače niso bli všeč), so tipom vlogo za držaljanstvo zavrnil. Če so to dost hitr naredl, da so lahko ti tipi vložil vsaj prošjno za pridobitu dovoljenja za bivanje po zakonu o tujcih  (spet poseben obrazec s z dokazili  o bivanju, zaposlitv...), so lahko pod pogoji kot veljajo za tujce pač ostal tukaj al pa se vrnil domov v slo. Če prošnje niso vložil, so  jih enostavno zbrisal iz registra in v naši državi niso imel nobenga stausa, so bli bodisi ilegalci brez možnosti pridobitve dovoljenja za delo, socilanega varstva, možnosti zdravstvenega zavarovanja al pa niso mogl v državo drgač kot   s kašnim garancijskim pismom našega državljana, ker so blli ti tipi večinoma državljani katere od držav,  s katerimi nismo  imel diplomatskih odnosv. Med izbrisnimi so se znašl tud tisti,  ki vloge za slo državljanstvo niso dali in sploh niso namreval živet v slo niti po zakonu o tujcih, tem je blo  pa zdaj po odločbi ustavnega sodišča enako kot vsem drugim izbrisnim vzpostvaljeno stanje pred izbrisom iz registra. Skrataka, vsi izbrisani, ne glede na to al je ta izbris posledica njihove volje ali pa nezmožnosti zarad sporne zakonodaje, imajo spet stalne naslove in iz njih izvirajoče pravice, na podlagi katerih bodo nekateri poskušali  iztržit tud odškodnine zarad posledic odvzema pravice do bivanja (plačevat so moral vize, niso se mogl legalno zaposlit, niso se mogli  zdravit...). Teh odškodnin  seveda ne morejo uveljavit, dokler ne stopi v veljavo tehnični zakon o izbrisanih, ampak to je že druga zgodba...

sinjeoka wrote on 17.12.2003 at 11:10:19:


Tle bi blo fajn rečt še kašno na temo logičnega utemljevanja skoz pravno stroko, katerga sem not kot nestrokovna javnost vstopu in zrušu koncept debate, kakršenga si si zamislila.

Men se postavlja tle zdi zanimivo razmerje prava in politike do  resnice. Politik svoje videnje dogajanja v družbi skuša čim bolj verodostojno  pokrivat z oblikovanjem  in sprejemanjem pravnih aktov/zakonov, ki to njegovo videnje  naredijo splošno obvezujoče/veljavno in s tem resnično. Pravnik  nadaljuje kjer je končal politik, se pravi, da  tud  on (bodisi kot tožilec ali zagovornik) za resnico že ve (ali  vsaj prepričljivo igra, da jo ve), zato išče v pravnih aktih samo tiste zakone in člene, ki se s to njegovo resnico (oz. resnico njegovega klineta ali osumljenca) čim boljš pokrijejo. Čim bolj strokovno to naredi, tem bolj se približa resnici (ki jo kot resnico potrdi sodnik). Pravna stroka je tako le nadavljevanja poltično razodete resnice z strokovnimi sredstvi. Javnost o tako utemeljeni resnici  v bistvu nima pravice sodit oz. če se ji poraja dvom, mora ta dvom zopet prepustit (kot pritožbo) pravni stroki  ali pritisnt na zakonodajalca  (politika), da spremeni zakon.

V primeru sklicevanja javnosti na ustavno zapisno resnico se enost med pravom in politiko pretrga, saj  je pravo kot stroka edino, ki razodeva  resničnost. V primeru sklicevanja javnosti na človekove pravivce pa tud pravo kot stroka zgubi svojo kompentnost, je javnosti dana  suverenost nad resnico. Tko da je po moje po moje integriranje  človekovih pravic v ustave držav ali nadnacionalnih unij (npr. evropskakonvencija o človekovih pravicah s svojim sodiščem za človekove pravice), dvorezen meč. Človekove pravice tako  postajajo pravno/strokovna kategorija, ki sicer omejujejo samovoljo politikov pri postavljanju zakonov,  ampak se hkrati s tem odtujejujo (laični) javnosti, da bi v njih imela neposredno zaslombo za svojo resnico.

Jest sem hotu  poudarit pomen človekovih pravic izven političnega pa pravno/strokovnovnega konteksta. Ko jih dobita v roke politika pa stroka, nehajo bit orožje v rokah javnosti, s katerim nadzoroujeta politiko in stroko. Človekove pravice izgubijo en metafizičen naboj, kot so ga včasih imele religiozne  in revolucionarne  idelogije, s katerim je blo mogoče legitimizirat nespoštovanje vladojčih zakonov in pravnega sistema sploh.

titud wrote on 17.12.2003 at 14:06:22:

Kje izven?
Izven tega konteksta ni človekovih pravic.
Tam so samo zakoni narave, ki so pa gluhi za "človekove pravice". Človeka ima pravico požreti vsaka zver, s katero se sreča.

titud wrote on 17.12.2003 at 14:54:17:

Ko se spraviš uveljavljat svoje interese v javnosti, si s tem že v politični sferi.
Tu imaš pa dve možnosti, ali se sklicuješ na dogovore, ki jih je javnost, na katero se obračaš, že sprejela za svoje in se po njih ravna, ali ji pa z neko še močnejšo silo,  ki se ji ne bo mogla upreti, vsiliš svojo voljo.

To močnejšo silo lahko uporabiš v obliki nekega močnejšega orožja, lahko pa tudi tako, da tej javnosti opereš možgane z idejami o večnih pravicah in podobnem. Če te bodo upoštevali, potem je vse ok, sicer pa nimaš kaj.

Preden se ves ta mehanizem moči zalavfa, preden pride do artikulacije  javnega v  politično, je potrebno najt moč za artikulacijo svojega videnja  položaja kot legitmnega družbenega položaja. To moč za  dajo  posamezniku človekove pravice, ker šele ko svoj ali tuj  položaj razpoznaš kot kršitev človekovih pravic se lahko začne boj za pravico skoz inštitucije sitema ali izven njih. Če so človekovekove pravice integralni del sistema (npr. ustave) ti ostane pot do pravice le skoz sistem (pravo, politiko) ki je ponavad zaprta (zarad pomnanjkanja interesa drugih in lastnega  strokovnega nezanaja). Odsotnost  alternativne ti vzame moč in motiv za  fajt la pa jo skuriš kot kašen čudak v neprouktivnih oblikah opazorjanja na krivico('žvižagaštvu' a'la troha al pa gladovnih stavkah).

titud wrote on 17.12.2003 at 10:31:12:



Edino pravilno, prej so pluvali po naši državi, zdej pa zahtevajo neke pravice.

Nema i basta.