Bardo_Thodol wrote on 18.12.2003 at 10:48:05:Ne razumem, o kakšnem izbrisu manjšine govoriš?
In tudi, če bi bilo res, ne vem, kaj ima s tem liberalna ideologija?
Govorim o izbrisu ljudi, ki so do osamosvjitve bivali v sloveniji in bi želeli s vsojimi družinami živet tukaj še naprej, pa jim to onemogočeno zard tujega nacionalnega porekla, ki ga je naša držva adminstrtivno protizakonoito sankcionirala. Ti so postali manjšina in so se kot manjšina tud organiziral.
Quote:Nacionalna čustva so čisto legitimna zadeva in če nekdo zaradi ponosa na svojo nacionalnost ni hotel slovenskega državljanstva, je to njegova svobodna odločitev, vendar iz te odločitve sledijo tudi mnoge posledice, predvsem ta, da je v Sloveniji postal tujec, ki si mora, kot to velja za vse tujce, urediti dovoljenja za bivanje in delo.
S tem v zvezi me ne presenečajo nacionalna čustva Slovencev, ki so se zrevoltirala proti nekakšnim posebnim pravicam, ki naj bi jih nekateri tujci imeli. Če sprejemamo ponos tujcev na njihovo nacionalnost, je treba ravno tako sprejet tudi ponos Slovencev na svojo nacionalnost in svojo državo in v tej luči razumeti javni revolt proti poskusom izigravanja, oziroma ignoriranja njenih zakonov.
Sicer pa nobena država ni dolžna tujce karkoli prositi ali jim avtomatsko urejati nekakšne statuse, ki sicer pripadajo le njenim državljanom. Toliko ponosa in suverenosti na svojem ozemlju si lahko in si tudi ga privošči vsaka država.
O ideološki pogojenosti naših nacionalnih čustev sem se enkrat že razpisal. Nacinalna čustva so legitimna, dokler se ne navežejo na katero od idelogij: od rusukega komunitsičnega internacionlizma, nemškega nacional-socilaizma, italijanskega fašizma do jugo-socializma in slo-ksenofobizma. Ne more me noben več prepričat, da je bila agresija JLA posledica jugoslovansekga nacionalizma, ki smo si ji uprli s slovenskim domoljubljem. Že dejstvo, da od juge ni ostalo v nacionalnem smislu nč je dokaz, da je bla to ideloška in ne nacionalna agresija in da s to agresijo nacinalnmo poreklo agresorjev ni imelo nobene neporedne zveze oz. vsaj take ne, da bi moral bit od slo kaznovan z odvzemo mpravice do bivanja zard svojega nacionalega porekla. Po moje niso bli glih v situaciji sudetskih nemcev, sloveskih nemškutrajev in optantov, ki se bli kot nemška oz. italijanska manjšina zarad svoje aktivne podpore nacizmu prisiljen preselit po wwII v matične države al pa so bli tja izgnani (čeprav so se debate o upravičenosti tega izgona ob vključevanju slo in češke- benešovi ukrepi- ponovno odprle).
Me zanima, kako bi zadeve z državljanstvom in pravicami do bivanja reševalo, če se ti ljudje ne bi zanšli na ideloško nasprotnem bregu, če bi jla svojga folka ne bi spravla v tako vlogo kot je. To se po moje da videt po tem, kako so držaljanstva in pravice do bivanja urejal češki oficirjji, ki so ob ločitvi države bivali na slovaškem in obratno ter v nekaterih bivših ruskih državah, ki so se osamosvojile. Tam je bla za naše pojjme ena idelana situacija, kjer so novonastle države folk manj obremenile manj ideloško nestrpnostjo in nacinalizmom, ki bi narekoval diskrimintorno zakonodajo ali vsaj postopke za urejanje ustreznih statusov.