Andres wrote on 09.12.2003 at 20:18:09:



Za pridobitu državljanstva se vsaj po moje držimo civiliziranih standradov, čeprav je izganjajnje ekokonmoskih imigrantov iz zahodnega sveta milo rečeno necivilizacijsko predvsem zato, ker je zahod s kolonialzmom, imperialzmom  in drugimi negativnimi posledicami globalizma soodgovoren za razpad tradicionalnih socilanih sistemov, ki naj bi nudl človeku vsaj osnovno socialno zašćito in s tem podlago za kakršnekoli človekove pravice.

Ne razumem pa, kaj bi se bistvenega spremenil, če bi vsem državljanom republik bivše juge, ki so na dan plebiscita imel stalno bivanje v slo in so se zato lahko udeležil refernduma, avtomatsko potalal državljanstvo, ne da bi jim ga  potrebno dajat vloge oz. prošnje za pridobitu. Jest sem bil skor do zdej tolk naiven, da sem mislu, da so ga, samo da so ga eni pač zavestno odklonili, pa magari iz ponosa al pa koristiloljubja ali ustrahovanja, ker so jih napr.  v srbiji al pa bosni  strašili, da ne bodo smel bivat tam, če bodo tud slovenski državljani.

A ma kdo podatek, kolk od teh 200.000 folka, ki  je blo kljub temu, da so bli 23.dec.1990 prisiljeno na novo urejat  svoj državljasnki  status v slo, je dobilo status državljana in kolk samo satus tujca s pravico  do bivanja? Za unih 18.000 izbrisanih je itak jasn, da naj bi  pridobil le startus tujca, ki ga jim pol,  ker niso v roku prinsel papirjev, niso dal oz. so jih črtal  registra tujcev.

Ja jest priznam, da problematike ne poznam, v detajle in tudi nisem bral vsega, le prešinila me je misel.

Vedno govorimo o pravicah - kaj pa dolžnosti?

A niso pravice protiutež za dolžnosti in obratno?

titud wrote on 10.12.2003 at 09:07:39:



Mah, kakorkoli se obrneš, ti rit ostane zadaj. Najbolje bi bilo, da izbrišemo še tiste, ki so to zakuhali (od Bavčarja do Krivica in sodnikov), nato pa jim država plača enosmerne karte v Indijo Koromandijo.


uživajte!

Pod funkcionalno nepismenost, ki ima lahko celo velike posledice na naša življenja, bi prav tako lahko prištevali tudi nepoznavanje pravnega reda države v kateri živiš in nepoznavanje (ali ignoriranje) zahtevanih upravnih postopkov pri urejanju (uveljavljanju) najosnovnejših pravic.

Glede tega ali so bile človekove pravice enako kršene tudi pri kitajskih ilegalcih, se ne bi strinjal, da so kaj dosti drugačni, ker da so ekonomski imigranti in torej prostovoljci. Tudi priseljenci iz drugih republik so bili ekonomski imigranti in tudi oni so prostovoljno zapustili svoje matične države.

Po letu 1993 so se z zakonom sprejeti ugodni pogoji za pridobivanje državljanstev in drugih dovoljenj iztekli in so zato razumljivo postali težji. Ugodne ponudbe ne morejo trajati kar v nedogled. Poleg tega je treba upoštevati tudi to,  da je v tem obdobju južneje od nas divjala krvava vojna in da je Slovenija sprejemala z mednarodnimi sporazumi dogovorjeno kvoto vojnih beguncev.


Seveda pa je treba poleg pravic upoštevati tudi dolžnosti, na kar se najpogosteje kar pozablja.

Od preko 170.000 prebivalcev drugih republik, ki so si priskrbeli slovensko državljanstvo, jih v Sloveniji živi menda samo okoli 110.000. Vsi ostali, torej okoli 60.000 jih državljanstvo koristi zgolj zaradi ugodnosti in potnega lista, ki jim odpira vrata v mnoge države sveta.  Ti ljudje v Sloveniji ne živijo in tukaj tudi ne plačujejo nobenih davkov
niti ne izpolnjujejo kakršnihkoli drugih obveznosti, ki jih moramo izpolnjevati drugi državljani.  Ne verjamem, če so bili sploh kdaj klicani na naborne dolžnosti (ki so letos sicer prenehale veljati).

Ma, sicer pa ne vem, zakaj toliko bluzenja o nekih človekovih pravicah - ekipca izbrisanih naj gre tja, kjer so se jim začele in jih uveljavlja tam.


Titud,

kar pa se časovnih rokov tiče - na tem svetu ima vse svoj rok; če do 12. 12. ne plačam telefona, ki je zame pomembnejši od državljanjstva, me bodo odklopili. Ali naj se zdaj pritožim Hanžku.



uživajte!

lola wrote on 10.12.2003 at 07:28:14:

Oprosti, ampak meni se zdi butasto predvsem tole tvoje pisanje.

Primerj je res izmisljen in upam dalec od realnosti, narejen je pa priblizno po istem kopitu, kot je potekalo zongliranje z izbrisanimi.

bp

titud wrote on 10.12.2003 at 10:15:45:

Zavedat se je treba, da pravice niso nekaj, kar nam je kar dano ali celo, da veljajo vesoljno in univerzalno.

Splošnih in univerzalnih pravic, ki bi nam bile kar dane enostavno ni.
Posamezne pravice so pa natančno poimenovane in prav za vsako posebej se je bilo treba najprej izboriti.

Vse pravice so stvar dogovora in tako jih je edino praviln  tudi razumeti. Pravice  (oziroma družbeni dogovori) so udejanjene preko zakonodaje držav in mednarodnih sporazumov.  

Za pravice se lahko dogovorijo tudi posamezniki.
Če se midva naprimer dogovoriva, da mi ti vsak mesec nakažeš sto jurjev, potem to postane moja pravica  in tvoja dolžnost, ki pa bo veljala le toliko časa, dokler velja najin dogovor, (ali pa dokler sem si zmožen z izsiljevanjem, leporečjem ali kako drugače svojo paravico do stotih jurjev izterjati).  

Če pravica ni dogovorjena, se pravi uzakonjena in pravno regulirana, nobeno sklicevanje na ne vem kakšne  idealizirane pravice prav nič ne pomaga.

Quote:


V konkretnem primeru se je  izkazal, da pomaga, ker v ustavi je ta idelaizirana pravica očitno nekak pravno regulirana. Če ni  pravno regulirana skoz nižje akte , to še ne pomen, da se na to idealizirano pravico ne moreš sklicevat v zaščiti pred tem, da ti katerikoli konkretni zakon v ustavi zagotovlejne svoboščine  reguliral tako, da bi jih hkrati  ogrožal. Ustava ni  tle, da bi ti dajala pravice, ustava je tle, da ti zagotvalja temeljne svoboščine. Pravice so stvar politke, notranje razpreditve moči in zakonske regulative, skoz kar je   čist legitimno, da zakone pišejo močnejši, da si z njimi varujejo svoje zakonodajne pozicije. Tista država, ki izhaja samo iz pozicije moči  oz. zakonske regulative, tko idealistično /utopične zadeve kot je ustava zato sploh  ne rab. S pozicije absolutne moči so ji  zakoni čist zadostna regulativa.