Bardo_Thodol wrote on 10.12.2003 at 11:33:56:


Ustava je ena civilizacijska pridobitu, ki izhaja iz tega, da je konstituvni element države državljan. Po domače povedano, da je dražava last državlajna in ne, da si država državljana prilašča. Zakoni vsake ustavne države (pa naj bo to republika al pa monarhija)  se morajo podrejat dejstvu, da je država zarad državljana in ne državljan zarad države. Za meddržavne  odnose je to pomembno zato, ker države v medsebojne odnose stopajo kot subjekti, ti subjekti pa ne morejo bit navznoter ene  vampirske dinastije drakolovskega tipa, ker jim ničesar ne bo preprečl, da ne bi bli taki tud navzen do drugih držav, če se lahko vamirstvo privoščijo do lastnih državlajnov. Predpostavlajanje dejstva, do so osnovne človekove pravice zajamčene z ustavo, naj bi bala tista  tista osnova, da lahko države druga drugi sploh priznajo suvernost in s tem  status subjekta.

Če  posameznik  zarad pozicije politilčne moči, ki jo ima v določeni državi, ne posveča pozornosti kršenju človekovih pravic sodržavlajnov ali jo clo podpira ali izvaja, neposredno  pristaja na to, da  se  to lahko zgodl tud njemu, če bo  to politično moč izgubu. Zato se folk tud tko panično oklepa politične moči, namesto da bi se v svoji državi počutu varnega brez političnih igric oz. lastne participacije v političnih igrah.

Zavest o brezpogojnih človekih pravicah je med folkom itak premalo prisotna, zato se tud brez potrebe zatekamo pod   okrilje te ali one politične opcije, ki predstavlja moč. Zato  če ne čutmo plitične volje/moči, da se kakšna očitna krivica odpravi, nismo sposobni najt te moči v seb in it v zaščiti lastne ali sočlovekove  človekove pravice do konca ne glede na trenutno razmerje političnih sil in  s tem pogojene realne izglede za uspeh.  Glede tega imam osebno izkušnjo, zato dost dobr vem, o čem tle pišem.

Bardo_Thodol wrote on 10.12.2003 at 12:33:02:


Uveljavljanje pravic enega državljana na račun drugega je pravilo, ki se uzakonja, saj zato  pa so zakoni.  Zakoni so pisani po volji večine ali vsaj skupine, ki svoje interese uspe skoz zakonodajni postopek spravit   kot večinske in zato za vse zavezujoče.  Če tega človek ni sposoben sprevidet in sprejet za legitmno, je idealist in naivnež. Človekove pravice pa so tisti spodnji prag, kjer to pravilo ne bi smelo veljat in ta prag  se mora ustavno varovat, to ni noben idealizem, to je opremetena civilizacijska norma.  

Quote:


Človekove pravice so ljub temu, da se realizirajo skoz ustavo in zakone, brezpogojne, ker so že izvedene  iz sobivanja ljudi ne glede na konkretno ustavo in zakonodajo.    

Quote:


Brezpogojne pravice niso iluzija, so dejstvo. Iluzija  je le  pričakovat, da jih katerakoli ustava in zakoni v celoti upoštevala, kar pa  posamezniku še ne odreka , da se  kadarkoli sklicuje na njihovo brezpogojno avtoriteto, tud če ta sploh  ni zapisana v ustavi ali  zakonih.

Quote:


V takih absolutnih terminih, bot je brepogojnost, večnost in absolunost sama,  se je res tvegan pogovarjat. So že v naprej vseključujoči ali vseizključujoči, zato se z njimi ne da komunicirat. Kvečjemu o njih, zato se jih bom probov izogibat.

Bardo_Thodol wrote on 10.12.2003 at 14:43:12:


Vse  človekove pravice so že izpogajane, zanje ni več treba lobirat, si pridobivat večino ali zanjo  kako drugače barantat. Vsak, ki se zanje počut prikrajšanega,  ima pravico od države neposredno zahtevat, da se mu je z ničemer ne umejuje ali z ničemer ne pogojuje. Kolk mu to uspe je drugo vprašanje, ampak že zavedanje, da ne gre za tvojo induvidualno pravico temveč za univerzalno je zadosten motiv, da te  nemogoče razmerje moči ne vzame hrabrosti.    


Quote:


Kaj ma država to  pravico za pogojevat pa časovno omejevat, ne razumem.

Quote:


Zaninivo, da je kljub temu s političine pozicije moči ravno ta pravica najbolj ogrožena.

Quote:


Bom moral enkrat pobliže pogledat te temeljne človekove pravice (ravno dons je svetovni dan človekovih pravic  ), a msilim da pravice do osebne lastnine ni not, ker to to je  tista pravica,  zarad katere močnejši tko al tko najbolj rabjo zakonsko zaščito države, zato skoor ni verjetno, da ustava pa zakoni  lastnisnkih pravic ne bi tko al drugač urejevali.

titud wrote on 10.12.2003 at 16:12:29:


Pravice so izpogajane, zapisane v ustavi:

- imam pravico do dela. Država je dolžna ustvariti pogoje za delo. Delo si pa moram sama poiskati, noben ne bo hodil k meni in mi ga ponujal.

- pravica do nedotakljivosti stanovana. Pa mi nekdo vlomi. Sama moram poskrbet za to, da stanovanje zavarujem, če mi kdo vlomi, pokličem policijo, država mi ne bo varovala stanovanja.

- imam se pravico šolati. Pa ne morem priti na določeno fakulteto zaradi pogojev - točk, preizkusa nadarjenosti. Naj tožim državo, da mi zagotovi moje pravice?

Če bomo govorili o pravici, ne bomo prišli do konca.


Robi.

Samo tole;
pri izbrisanih ni problem DRŽAVLJANSTVO, čeprav se v primeru "zbiranja podpisov v Mežiški dolini tudi to pojavlja" , ampak je problem stalno PREBIVALIŠČE.

Ne državljanstvo in ne stalno prebivališče pa po nobenem listingu človekovih pravic ne spadata v poglavje "osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine" In zato NISTA človekovi pravici.

Pa si lahko pogledate;
Slovensko ustavo
Evropsko listino človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Dodatek k pogodbi iz Nice o predlogu listnga človekovih pravic priznanih v EU
UN Charter of Human rights

Državljanstvo ni pravica ampak vez med državo in posameznikom na podlagi različnih kriterijev. Dva najpogostejša sta; državljanstvo se "podeduje po rodu strašev" kar poznamo v Sloveniji
ali pa državljanstvo se pridobi po mestu rojstva, kar pozna Amerika
Ni pa to človekova pravica...človekove pravice so univerzalne, kar pomeni da vam pripadajo  na podlagi dejstva, da ste človek (kar pa recimo za ameriško državljanstvo ne moremo trditi)

Zato je vsako enačenje "pravice" do državljanstva in pravice do življenja, čista ignoranca s področja človekovih pravic.

Se pa v naših medijih to super zlorablja, bodisi zanalašč ali pa zato ker so duševno leni in se jim ne ljubi seznaniti s problematiko.

Ozadje primera izbrisanih ni nič drugega kot predvolilno pridobivanje volilnih glasov, nekaj novih "državljanov", pa se ve na čigav konto bo oddalo svoj glas.