1723 wrote on 18.12.2003 at 14:28:42:

mišljeno da sem bral ta strip, ne pa glavne oseba Alan Forda
Quote:


pogovarjala sva se o super Hiku, tko da je blo tuki tudi ciljano na njega!

Quote:

1723 wrote on 19.12.2003 at 15:17:52:

OK, nema veze. Point za to temo je v tem, da je superhik delal dobra dela tako, da je kradel revnim in dajal bogatim.

Omenil sem ga pa za to, ker se mi zdi zelo posrečena in hkrati zelo močna prispodoba marsičesa, kar se v sodobnem svetu dogaja.  

titud wrote on 19.12.2003 at 15:49:53:

Mislim, da je vsakemu jasno, da tehnološki nadomestki s 100% zanesljivostjo ne obstajajo in da ne bodo nikoli obstajali.
Vse se kvari in vse ima svoje omejitve in to velja enako za biološke kot tehnične "naprave".

Ne morem se strinjati s tem, da smo ustvarili tehnološke pripomočke zato, ker si ne bi 100% zaupali. Po moje nima tu (ne)zaupanje nič zraven, saj gre le za nujne podaljške evolucije. Kam vse bo tehnološki razvoj še peljal je težko napovedati, saj smo glede tega, kot praviš le "pasji drekci", vendar to še ne pomeni, da se moramo počutiti kot pasji drekci. Vsaj jaz se tako ne počutim ...

Quote:

Spomnil si me na zanimivost, da imajo vsi samoorganizirajoči se sistemi skupno značilnost, da se ravnajo po takoiemnovanem Paretovem principu, znanem tudi kot pravilo 80:20.
(Številke razmerja so približne in so lahko tudi višje, naprimer 90:10)
To pravilo formulira znano dejstvo, da "bogati postajajo še bogatejši, revni pa revnejši"

Primeri:
20% prebivalcev zemlje poseduje 80% lastnine.
80% profita v korporaciji ustvari 20% zaposlenih.
80% kriminalnih dejanj stori 20% kriminalcev.
Na pogajanjih je 80% odločitev sprejetih v 20% časa prebitega na sestankih.
80% pritožb pride od 20% strank
80% dela pri nekem projektu se opravi v 20% celotnega časa, preostalih 20% dela pa v 80% časa.

Za primer sem izračunal, kako so doslej oddajali poste registrirani udeleženci gape foruma:
10% udeležencev je napisalo 92% vseh postov,
preostalih 90% aktivnih udeležencev pa le manj kot 10% postov.

Gre za razmerja, ki so značilnost sistema in jih ni prav lahko spremeniti, ne da bi korenito spremenili delovanje in strukturo samega sistema.

Če samo pomislimo, kako težko bi bilo že v gape forumu razmerje oddajanja postov spremeniti na recimo 70:30 potem si lažje predstavljamo, kako težavna bi bila šele naloga spremeniti razmerje razporeditve lastnine ali hrane na svetovnem nivoju.
Tudi, če bi na nek revolucionaren (torej nasilen) način v tem celo uspeli, se postavlja vprašanje, v kolikem času bi se to razmerje ponovno vrnilo na sedanje vrednosti, glede na dejstvo, da ljudje ostajamo v bistvu enaki, z vsemi našimi  potrebami in slabostmi.

Za biološko večvredno bi lahko imenovali le tisto spremembo, ki se je sposobna kot taka dokazati tudi v praksi. Same ideološke deklaracije so za večvrednost  (rase) najbrž premalo. Genskih sprememb, ki bi novo nastalo raso vodile le v njen hitrejši propad, naprimer že ne bi mogli smatrati za nekakšno večvredno izboljšavo.

Glede na poznano trdoživost in prilagodljivost, so mnoge živalske vrste biološko že zdaj superiorne človeku. Tak primer so naprimer ščurki, ki bi v primeru množične kataklizme, glede na njihove dokazane sposobnosti, človeka zagotovo preživeli.

Do asimetričnega fragmentiranja družbe vodijo čisto drugačni mehanizmi, kot bi to bili lahko zgolj nekakšni deklarativno ideološki. Odločilnejšo vlogo igrajo najverjetneje drugačni kriteriji učinkovitosti.

Za dober primer učinkovitosti, bi lahko vzeli katerokoli živo celico, kakršnih imamo v naših telesih na milijarde. Celica se je izpopolnjevala in kalila skozi evolucijo milijarde let.

Vsaka celica je zapleten a hktrati izredno učinkovit sistem (prava mala tovarna ali bolje država). V metabolizmu celice sodeluje veliko število različnih spojin (molekul). Pri razdelitvi funkcij teh spojin pa se ponovno srečamo z znanim Paretovim principom (pravilo 80:20) ker je bilo ugotovljeno, da je le nekaj odstotkov teh spojin vključenih v velikanski množici reakcij, medtem ko je velika večina spojin udeleženih le v eni ali dveh reakcijah.

Bardo_Thodol wrote on 20.12.2003 at 20:08:12:


Prevladujoče  ene ideološke deklaracije zmerom postajajo praksa. Eksluzivitične ideologije gradijo na izjemonosti posamezne družbene skupine, v fevdalni skupnosti sta  bla to plemstvo/duhovništvo, v nacionalni državi pa je to eksluzivno skupnost predstavljala po etniji oblikovana nacija. Po moje bi se iz zgodovine lahko naučl vsaj to, da idelogija, ki zanika univerzalnost človekove narave in gradi družbeno prakso na lastni ekluzivnosti, nima dolgoročne perspektive, tud če  ji kašne inovitovnosti ni mogoče  zanikat. Nacinalni meščanski državi je tko trreba priznat, da je z osvoboditvijo posameznika in odvezmom stanovskih privilegijov  sprostila njegove potenciale seveda zato, da jih  je lahko kapitalizirala v nacionalno bogstvo, ki je nujno vodillo v nacinalnistične eksluzivizme ter kolnonilano/imperialne vojne, v katerih so nacionalne države  izničle skor ves kreativen naboj tko v kulturnem kot tud biloškem/evolucijskem smislu.      


Quote:


Sem se res nerodno izrazu, ko sem izpostavu nastanek nove rase kot  garant njene ideloške superiornosti. Nobene garancije seveda ni, to pa seveda ne zanika trenda, ki ga je vzpostalna nacistična/fašistična/revolucionarna nacionalna država, da bi se kulturno/ideloška superiornost skušala 'zacementirat' biloško oz. si ustavrit svojo gentsko podlago, da bi se z njo trajno zgotovila zmago in se na tak način rešila stresnega kompetativnega stila življenja. To v bistvu ni glih izum nacionalne države, to se je kljub degenrativnim učinkom izkazoval tud že s poročanjem med plemstvom oz. skoz poskuse ohranjanja dinastij.        

Quote:


Vzore v naravi si išče  pravzaprav vsaka idelogija, pri tem pa pozablja, da  je njeno 'opazovanje' narave že samo po seb ideološko pogojeno. Raziskovalci narave vidijo naravne sisteme vedno kot projekcijo trenutne refleksije  družbenega sistema, saj ne more bit drgač glede na to, je človk refleksijo do okolja/narave razvija  skoz reflekisjo družbenih  odnosov. Človk tud samega sebe reflektira skoz svojo družbeno pozicijo oz. prevladujočeo idelogijo, zato se je brez veze pri pravilnost idelogije sklicevat  njeno 'naravno' utemeljenost in jo nanjo v praksi aplicirat. Tko ni nč presntljivo, da enkrat vid v celici njen univerzalen potencila, drugič pa njeno specialistično funkcijo. Tko bio se dal razložit tud, da je v določenm zgodovinskem obdoju evolucija posledica neizprosnega konkurenčnega boja za  prevlado  in brezčutne  tekmovalosti, v drugem pa posledica univerzalne usklajenosti, medsebojne simbioze in sočutja.

Tle not  se mi zdi da paše ena camusova misu, ki je razum in razsvetlejnost definiral kot sposobnost človeka, da svobodo uporablja tako, da bo svobodo mogoče uporabljat tudi v prihodnje. In da - ne zunaj sveta ampak v zgodovini - služimo dostojanstvu človeka s sredstvi , ki ostanejo dostojanstvena tudi v zgodovini, ki ni dostojenstvena. Rekel je, da rešitev človeka morda ni mogoča, a to  ni razlog, da bi se prenehali trudit. Posebj pa je poudaru, da ni dovoljeno govorit, da kaj takega ni mogoče, če pred tem nismo storil vsega, da bi tokazal, da to ni mogoče.      

titud wrote on 22.12.2003 at 08:05:45:

Glede na dejstvo, da je vsaka ideologija človekov produkt, ki pa je tudi del narave, je tudi vsaka ideologija del narave, zato ni nenavadno, če svoje vzore išče v naravi.  
Kje drugje pa naj bi jih iskala?

Ideološko pogojenost razumem kot tisto zmožnost percipiranja, kot jo je nekdo v danem trenutku zmožen in ta se lahko izraža le skozi družbene odnose, saj človek je najprej in predvsem družbeno bitje.

Treba pa se je zavedati, da ni samo družbena pogojenost tista, ki vpliva na percepcijo narave, ampak da je proces dvosmeren, torej tudi izsledki dobljeni pri opazovanju narave vplivajo na družbeno percepcijo in odnose v družbi.

En tak primer je bilo naprimer znanstveno spoznanje, da Zemlja ni niti središče niti nek posebno pomemben del vesolja. Iz tega dejstva in ker zaradi take percepcije tudi človek pade iz centralnega položaja, se je spremenilo gledanje na njegovo vlogo v svetu, kar pa je močno vplivalo tudi na družbena dogajanja.