Eva wrote on 16.12.2003 at 12:46:24:šit je, da sm jest za ta vzorc vedla že zdavnej pa sm si govorila, da jest pa ne bom taka kot moja mami
ampak... ane.
Jest te čist razumem, ker tud sama že dolg razsvetljujem pogojenost mojih in maminih reakcij.
Tak se mi zdi (nisem šla še enkrat čist nazaj brat, spomnim se pa ne več vsega, kar je pisalo, tak da ste moogče to že zdavnej predelali), da je odnos z vsakim bitjem izven sebe, ki je odvisno od tebe (otrok, žival, bolan partner...) čista projekcija tebe v odnosu do sebe (ki je verjetno posledica odnosa s tvojo mamo). En del tebe ti takrat, kot v filmu, prikaže en spomin in ti tisti kader izvedeš, tak kot je bil izveden v tisti preteklosti, ki se je mogoče zavestno niti dobro ne spomniš. Tak v odnosu s svojim otrokom v bistvu prodiraš v un pozabljen del sebe, do katerga do tega trenutka nisi mogla dostopat in si v procesu njegovega zdravljenja... zato se izogibat nima smisla, potiskat dol in stran tud ne... ampak dojet, zakaj si tisti trenutek nasilna do nekoga čist nemočnega (zunaj sebe in v sebi), od kje prihaja nasilje, kaj sporoča tebi...
evo sem šla lih Krišnamurtija zdej brat:
http://www.geocities.com/no_copyright/k_zivljenje.htm"Občutek varnosti v odnosu je osnovna potreba otroka. Obstaja ogromna razlika med občutkom varnosti in občutkom odvisnosti. Zavedno ali nezavedno večina učiteljev razvija v učencih občutek odvisnosti; in tako komaj opazno podžigajo strah, kar počno tudi starši na svoj čustven ali agresiven način.
Odvisnost otroka nastaja skozi avtoritativne ali dogmatične zahteve staršev in učiteljev, ki otroku določajo, kaj "naj bi bil" in kaj "naj bi počel". Z odvisnostjo se vtihotapi tudi senca strahu; in ta strah sili otroka v ubogljivost, prilagajanje, v sprejemanje ukazov in kazni brez lastnega razmišljanja.
V takem vzdušju odvisnosti občutljivost izgine. Če pa otrok zaznava in občuti varnost, cvetenja njegove občutljivosti ne popači strah.
Otrokov občutek varnosti ni nasproten občutku nevarnosti. To je občutek sproščenosti, tako doma kot v šoli - občutek, da je lahko vedno tak kot je, brez laži, brez sprenevedanja; da lahko spleza na drevo in ve, da ne bo grajan, če pade z njega. Takšen občutek varnosti nastane lahko le tedaj, kadar so starši in učitelji resnično zavzeti za popolno blagostanje otroka."
Tak, po Krišnamutriju, bi se dalo razložit, da se tvoje nasilje pojavi takrat ko se svoboda otroka sooči z omejenostjo v tebi in tiste svobode in inteligence, ki je ne dopustiš sebi, ne moreš dopustit tudi nikomur drugemu...?