Quote:primernost in neprimernost seksa in s tem dolocena regulacija pa je odvisna od stopnje duhovnega napredka/stanja posameznika.
Yep, s tem se absolutno strinjam.
Dokler človek ni dovolj duhovno zrel (na podlagi intimnih realizacij, ne naučene teorije, prosim), je odpovedovanje čemur koli le ena od mnogih načinov samoslepitve, po mejem mnenju.
Tko gre povavadi:
oseba je total spolno zavrta, zakompleksana in do vratu v problemih (al pa mal manj, no) in potem je seveda celibat zelo zelo priročen izgovor za beg od problemčkov in lastne intimnosti (ki je polna frk, a ne).
Moje mnenje je, da je sexualna energija zelo pomembna v življenju in da na sam duhovni razvoj vpliva, da, ne pa v odločilni meri.
Zmerno in ljubeče spolno življenje v zakonu ali pa resnem partnerskem odnosu je tisto, kar lahko celo pripomore pri napredku. Je pika na i v odnosu, kjer vlada vzajemno spoštovanje in ljubezen.
Morda še to, aryan, pravi brahmachari (tisti, ki živi v celibatu) je po razlagi Ramana Maharshija tisti, ki je svoje stanje zavdesti toliko dvignil, da ga čutni užitki NE privlačijo več, ker pač ima notranje vire, višje vire duhovnega izvora.
Ne torej tisti, ki sledi neki teoriji in je potem kao nenavezan in ves duhoven in čist...
Brez resničnih realizacij višjih stanj zavesti (srčnega okusa za petje Njegovih imen, recimo) je ostro odpovedovanje čutnim užitkom le stranpot, po moje, in pelje tja, kamor vsaka zakačenost in tlačenje česarkoli - v stagnacijo.
moja mnenja, seveda.