Nacionalnih držav seveda še ne bomo tako kmalu odpravili.
Konkretno znotraj EU  bodo nacionalne države imele pomembno vlogo le še na področjih, kot so kultura in sociala. Država pokriva tovrstne potrebe in interese nacionalnega prebivalstva iz davkov od gospodarstva v regiji.  
(pri tem pa z davki ne sme pretiravati, ker ji bodo sicer  gospodarske družbe pobegnile drugam)

Zaradi tega ne moremo govoriti o državi kot o podjetju, saj ne gospodari kot podjetje, ki mu je le za maksimiziranje dobička in ker na trgu ničesar ne ustvarja - to delajo podjetja, v katerih pa je država seveda lahko solastnik, torej delničar, vendar povsem enak, kot vsak drug delničar, ki niti ni nujno iz matične države

Se ne boš usedu pa pogledov, če v državi vlada pravilo, da so naše univerze čist konkurenčne, saj  z njimi prideš do enako dobro plačnih (pro)vladnih upravnih in  managerskih služb kot pa s tujimi.  


Ta dobiček je umeten oz.ni odraz produktivnosti in realne konkurenčnosti, ker država sama sebi določa pogoje poslovanja. Ker ti dobički  gredo nazaj v državnoi malho zato, da se iz njih reprudicira državna političnoekonomska elita. Če bi ieml telekom konkurenco, bi državljan prvič pridobil zarad nižje cene tlefonije in drugič po tem, da bi se dejsnki dobiček prelevil v njegov žep in ne izgubu v upravno -birokratskem mlinu.  


Finska in irska nista folka nardili inovativnega z državno vodenimi programi, ampak se v to inovativnsot folka nista zažrli s svojim parazitskim  aparatom. Ker na državnem nivoju nista ideloško razcepljeni, se poltična energija ne troši za utrjevanje na oblasti na podlagi ideloških ampak ekonomskih kriterijev. Jest bi temu reku na zaupanju v državljane, da je tisto, kar delajo in mislijo  samo po seb pravilno. Za vodenje  take politke je treba imet posluh pa talent, ki je  pri naših upravljacih države ćist zakrnel in nerazvit.  Tko da makroekonmski okvir je zmerom odraz ene manetalitete v državi, ki  doma morda vsaj deloma nevtralen, njena ideloška pogojenost pa se pokaže takoj, ko nastopi navzven.  

Meni je bolj sedanja država podobna tvojemu bloku, ko upravljalci računajo, dokler bo šlo bo šlo, potem bo pa že kdo drug streho zamenjal kak evropejc

Pa tudi obratno, če država natrpa prevelike stroške podjetjem, se ta tudi lahko razpočijo, pa dobička ne bo.
V prvem primeru si verjetno poleg vsega še mislil na utajo, v drugem pa je lahko dobiček tudi le lažen

Če država z višino dajatev pretirava, se podjetja pač enostavno preselijo drugam, kar se danes tudi pri nas že vedno pogosteje dogaja, delavci pa ostanejo na cesti in v breme tej isti državi.

Država mora modro uganiti, kje je  tista optimalna meja, ki so jo podjetja še zmožna plačati in da ne bodo razmišljala kako čimprej pobegniti ali preprosto ugasniti in s tem osiromašiti tudi državo.
Če ji uspe s pametnimi pogoji pritegniti veliko število podjetij, ki bodo še pripravljena prispevati v njen skupni žakelj, si lahko privošči tudi manjše dajatve, pa bo še vedno bogatejša, kot ena pogoltna država, iz katere vsi bežijo.

Podjetja si sama določajo dobiček in če jim država ne ustreza, pač zamenjajo državo.

Kultura in sociala spadata med kategorije nacionalnega interesa. Podjetja nimajo tu nobenih interesov.

Če kot družba (narod) čutimo, da je slovenski jezik za nas pomemben, se bomo dogovorili in njegovo kultiviranje podprli s skupnimi močmi (sredstvi). Financirali bomo književna, gledališka ali filmska dela slovenskih avtorjev in v slovenskem jeziku.

Če nam ni čisto vseeno, ali bodo naši sosedje po bolezni ali odhodu v pokoj kar pocrkali, se moramo dogovoriti, da bomo  s skupnimi močmi financirali tudi njihovo preživljanje.

In nenazadnje, če nam je v interesu, da bodo naši otroci nekaj znali, se bomo morali dogovoriti za njihovo čim kvalitetnejše šolanje in od države zahtevali, da to z našim denarjem tudi učinkovito izpelje.
V našem interesu torej ni, da bi iz tako nabranega denarja denarja še kaj ostalo (za dividende) ali da bi iz tega delali celo dobiček. V našem interesu je, da se iz tako nabranega denarja ustvarijo optimalni (čimboljši)  pogoji, da se bodo otroci čimveč naučili.

jaz bi rad ljudem v prvi fazi zlepa dopovedal, da nic ni njihovega, kar nam zgrda slej k prej pokaze cas. ampak istocasno ne mormo zanikat, da nam je veliko dano v uporabo. uporabljat pa je pametno tko, da bo za naso vecno dobrobit in za vecno dobrobit ostalih.

Dobrih pokazateljev imamo že zdaj veliko na razpolago, naprimer BDP ali pa kazalce gospodarske rasti.
Če so ti kazalci slabi, imamo ravno toliko možnosti za zamenjavo državnih predstavnikov, kot bi jih imeli z uvedbo DD. To je možno le z volitvami. (sem ne gre več prištevati revolucionarnih metod, državnih udarov ali naglih sodišč)