titud wrote on 28.01.2004 at 15:23:00:

Potem pa predpostavimo, da bi res dobil vsak mesec tistih deset jurjev dividend od DD. Država, pravzaprav politiki, bodo že tako poskrbeli, da boš svojo dividendo dejansko dobil, ker ta pač določa uspešnost države, oziroma vodilne garniture politikov. Pa naj stane kolikorkoli, če drugače ne, se bodo pa dodatno zapufali, zmanjšali socialo, nehali vlagati v šolstvo ali zmanjšali subvencije v zdravstvu. Prioriteta bo vsekakor postalo izplačilo dividende, ki je vendarle kazalec uspešnosti (sancta simplicita  8) )

In kako zdaj misliš, da bomo zaradi tistih desetih jurjev postali kaj bolj zavedni upravljalci države, kot smo zdaj in da bomo politike bolj pravično in učinkovito zamenjavali, kot jih zdaj??

Bardo_Thodol wrote on 28.01.2004 at 15:56:34:


Na to možnost sem tud jest najprej pomislu. Samo je tle skrita varovalka, da si ob izpadu proračunskih prihodkov zard izplačila dividend državljanom nobena politična opcija ne bo upala tvegat hkratnega padca družbenega standrada niti filanja proračunskega primanjkljaja   s čezmernim  zapufanjem ali inflacijo.  Za prvo jih bomo kaznovali volilci, ker dividenda nikol ne bo tolk velika, da bi nadomestila eno doseženo stopnjo javnega standrda. Za drugo pa jih bo kaznovala eu, ker slovenija pač ni več pomanjšana bivša juga, ki  si je lahko privoščla kupovat socilanmi mir z zapufanjem pa hiperinflacijo do svoejga vojnega kraha.  

Quote:


Boljš teh par dest jurjev kot pa vsesplošna apatija in prisatjanje na kao socilano in ekonmsko  politiko, ki je bolj utemljena religiozni veri v nezmostljivost in dobronamernost  vladajoče elite   kot pa na  zadravorazumskem  medsebojnem nadzoru in iz tega samonadzora izhajajočem medsebojnem  zaupanju.    

titud wrote on 28.01.2004 at 16:44:01:

Mislim, da uvedba DD ne bi prinesla nič večje možnosti kaznovanja politikov, kot jo imamo že sedaj, saj volilni sistem ostaja enak, preference do določenih političnih opcij pa dirigirajo čisto drugi motivi, kot je to lahko izplačilo neke brezosebne dividende (za katere višino bi bilo težko dokazati, kdo ima zasluge).

Sploh pa se postavlja vprašanje že o tem ali je dividenda, ki lahko  izhaja le iz dobička, sploh sprejemljiva, glede na to, da gre za  namenska sredstva?

Primer; če namenim sredstva v humanitarne namene (Rdeči križ), potem postane zelo vprašljivo ali ima Rdeči križ sploh pravico moj denar "plemenititi" v sumljivih poslih in tako ustvarjati dobiček (ali izgubo). Menim, da ga sme uporabiti in prerazporediti le takega in za tisto, za kar sem ga jaz namenil ali pa naj kar pozabi, da bom pomoč še kdaj nakazoval preko njega.

Narava proračunskih sredstev je taka, da jih je vedno premalo, zato mi ni čisto jasno, od kje naj bi se vzel dobiček, razen, če sredstva niso bila porabljena za tisto, za kar so bila namenjena, torej v nasprotju z družbenimi dogovori.

Res mi ni jasno, kako bi lahko imela dividenda tak pozitiven vpliv na vse živo v državi, od zmanjšanja razponov v družbi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Kako vidi vpeljavo delnice Janezek na primeru svoje družine, kjer so se odločili zbrati denar za nakup novega avtomobila in za eksotične počitnice.

Pri njih je bila mama najbolj zagnana in vsak tolar, ki ga je zaslužila s šivanjem, je takoj spravila v nogavico.
Oče zasluži za hrano in stanarino, kakšnih posebnih viškov za v nogavico pa nima , če pa že so, in če mu jih mama ravno ne zapleni, jih sproti zapije s prijatli.
Otroci so pa itak samo strošek in v nogavico zaenkrat še ničesar ne prispevajo.

Potem se pa pojavi sosed Stane in začne očeta prepričevati, da bi bilo koristno sprejeti delnico družine in  del viškov iz nogavice porabiti za dividende, ker so menda jako dober pokazatelj uspešnosti neke družine.

Vsakemu članu je torej treba razdeliti enako dividendo na delnico, ker si bo le tako lažje predstavljal, kako uspešna je njihova družina. To bo hkrati stimulativno vplivalo na mamo, da bo za še večji uspeh družine šivala hitreje in nogavico polnila s še večjim zanosom.

Po uspešnem očetovem lobiranju in s pomembnimi glasovi otrok, v družini sprejmejo delnico družine.
Iz tega sledi posledično talanje dividende, ki jo mama porabi za frizerja, oče jo gre s sosedom Stanetom zapit, otroci pa vsak za svojo zabavo.
Ker je v nogavici zdaj manj denarja, kot ga je bilo prej, se bodo morali letos odpovedati ali novemu avtomobilu ali pa eksotičnim počitnicam.
Oče zaradi dividende pogosteje zaide v gostilno, mama ima pa vsega že poln kufer in razmišlja, da bi ga celo zapustila.
Najbolj brez veze pa se ji zdi, da bi cele noči šivala, ter ustvarjala viške, (ki so sicer dober pokazatelj uspešnosti družine), ki jih bo mož, ko bo dobil izplačan svoj delež v obliki dividende, takoj zapil.

ZGODBA O KROMPIRJEVI DIVIDENDI

Kmet poseje krompir.
Del pridelka spravi za seme za naslednjo setev.
Sosed ga prepriča, naj višek krompirja razdeli med vaščane in jim tako pokaže, kako je uspešen.
Ker se rad pobaha, ne skopari s krompirjevimi dividendami.
Naslednje leto mu zmanjka za seme in si mora sposoditi od soseda.

stane wrote on 28.01.2004 at 21:04:02:



Slovenec z delnico (in dividendami).

stane wrote on 28.01.2004 at 21:10:33:

Za tako visok znesek je toliko možnosti, tako, da se je kar težko odločiti.