Bardo_Thodol
|
Res mi ni jasno, kako bi lahko imela dividenda tak pozitiven vpliv na vse živo v državi, od zmanjšanja razponov v družbi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Kako vidi vpeljavo delnice Janezek na primeru svoje družine, kjer so se odločili zbrati denar za nakup novega avtomobila in za eksotične počitnice.
Pri njih je bila mama najbolj zagnana in vsak tolar, ki ga je zaslužila s šivanjem, je takoj spravila v nogavico. Oče zasluži za hrano in stanarino, kakšnih posebnih viškov za v nogavico pa nima , če pa že so, in če mu jih mama ravno ne zapleni, jih sproti zapije s prijatli. Otroci so pa itak samo strošek in v nogavico zaenkrat še ničesar ne prispevajo.
Potem se pa pojavi sosed Stane in začne očeta prepričevati, da bi bilo koristno sprejeti delnico družine in del viškov iz nogavice porabiti za dividende, ker so menda jako dober pokazatelj uspešnosti neke družine.
Vsakemu članu je torej treba razdeliti enako dividendo na delnico, ker si bo le tako lažje predstavljal, kako uspešna je njihova družina. To bo hkrati stimulativno vplivalo na mamo, da bo za še večji uspeh družine šivala hitreje in nogavico polnila s še večjim zanosom.
Po uspešnem očetovem lobiranju in s pomembnimi glasovi otrok, v družini sprejmejo delnico družine. Iz tega sledi posledično talanje dividende, ki jo mama porabi za frizerja, oče jo gre s sosedom Stanetom zapit, otroci pa vsak za svojo zabavo. Ker je v nogavici zdaj manj denarja, kot ga je bilo prej, se bodo morali letos odpovedati ali novemu avtomobilu ali pa eksotičnim počitnicam. Oče zaradi dividende pogosteje zaide v gostilno, mama ima pa vsega že poln kufer in razmišlja, da bi ga celo zapustila. Najbolj brez veze pa se ji zdi, da bi cele noči šivala, ter ustvarjala viške, (ki so sicer dober pokazatelj uspešnosti družine), ki jih bo mož, ko bo dobil izplačan svoj delež v obliki dividende, takoj zapil.
|