lepo si tole napisal dragi edi,
posebej mi je všeč tvoja primerjava s cvetlico,
res samo zavonjati moramo kam pašemo,
kam nas energija potegne,
kje se lahko notranje  "nafilamo"
pomirimo in lepo sprostimo.

Vse več je ljudi,
ki pišejo po internetu
fantastično lepe stvari,
ki se jih da pisati
samo iz notranjih izkustev.

Prave doživete stvari
se vedno lepo dopolnjujejo.

lp

stoychi wrote on 22.03.2004 at 19:53:40:

po mojem tam kot zmeraj, v moji glavi

so naredil napacen ovinek, in so namesto tega posneli en list, namesto vsebine moje glave.

zanimivo, nisem pa vedel, da so kvarki tako lepo pisani

bp

p.s. Kje je pa tvoj ego?

stoychi wrote on 23.03.2004 at 09:25:58:

To se pa cisto strinjam, moras pravzaprav prav natancno umeriti svojo perspektivo, da ga lahko zagledas.  Pa se takrat se lahko vprasas a ne gre za trik kaksnega iluzionista z meglo in zrcali.

Ce bi se kamera usmerila v mojo glavo in posnela kupcek nevronov, pa potem posamezen nevron in njegove mikrocevke, a mislis, da bi ga potem lahko na kaksni sliki nek predel ali vec njih oznacili s puscico zraven pripisali Ego?

bp

se strinjam, vendar ne dvomim,
da kljub temu,
da je ego hudo zapletena spominska energija
vezana na pretekla izkustva,
ki je še zadnja vez na materijo,
da jo bo enkrat mogoče tudi videti, kako izgleda.

p.s.
Pravzaprav je oni japonec,
ki slika vodne kristale z vplivom zavesti, to že dokazal, kako izgleda vodni kristal pod vplivom nekoga,
ki je zafrustriran in jezen
in vodnim kristalom, ki je nastajal v stiku z nekom, ki je zadovoljen in notranje umirjen.

Stojči, pogostokrat je pri tebi opaziti, da človeka povzdiguješ na nek božanski pediestal, češ da smo božji sinovi in nevemkaj, čeprav si tega še zdaleč ne zaslužimo, ker smo v bistvo hujši od zveri. Človek si že tisočletja samo domišlja, da je ustvarjen po božji podobi zato, da tolaži svojo zanikrno, a vendar se oglašajoču vest, da kot človek ne živi naravno.

Človek se ne rodi s svetovnim nazorom, nobena vera ni naša prirojena vera. Vse misli, zamisli in vsebine določenih ver so človeku posredovane v vzgojnih ali učnih postopkih skozi daljša časovna obdobja. Šele ko se ljudje določene družbe naučijo določene miselnosti ali vsebine določene vere, se pojavi v njih občutek lastnega svetovnega nazora, lastne vere in pripadnosti določeni religiji, tedaj pravijo: "To je moja vera, to je moja filozofija."

Ko človek tako dojame nazor in vero, tedaj je dokončno ODVISEN. Ob določenih pobudah njegovega okolja in ob primernem vodstvu je sposoben malo ali nič misliti. Zmožen je ubiti vsakogar, proti kateremu je usmerjen.

Po tej poti postane človek 2x odvisen. Prvič od misli in vere, drugič pa od tistih, ki so mu privzgojili ali dali misli ali vero....

stoychi wrote on 26.03.2004 at 11:48:23:


Ne vem, jaz tako obcutim vero na sebi, kot delno agresijo, da te z necim nasopajo, potem pa se tako odzivas, v skladu z merili, kot od tebe pricakujejo, ceprav ne izhajam iz nevemkako religiozne familije, ali ipak se mi zdi, da vera, filozofija in prepricanje mojih starsev ni moja vera, prej nasprotno, to mi celo skoduje, kot da bi butkal z glavo ob zid, oziroma sem jo, ker me je odvrnila. Zdi se mi, da ti je vera ze v plenickah vcepljena, odvisno kje se narodis, pri kakih starsih, kaj te caka v zivljenju, tako se tudi potem obnasas.

In ravno v tem je celotna storija, da sem recimo dojel bistvo krscanstva, katerega bistvo, izvorno/primarno idejo, pa prakticno prakticira zelo malo ljudi ali pa nic. Skozi cas se je celotna Kristusova filozofija transformirala v nekaj povsem drugega, tako kot se izrodi vsaka ideologija.... Ne vidim smisla v tem, ne v nobeni drugi veri, ker so v bistvu vse iste, imas samo razlicne odtenke, razlicice, pa naj si bo to budizem ali islam, ali krsanstvo, ali new-age...... So le veje, ki striljo iz istega debla, izvor je isti..... Ne vidim  smilsa v nicem....