LP

Mogoč mal ponesrečn naslov, ampk kj bolšga mi ne pade na misu:)
Imam en manjši problemčk... Mojo mamico namreč Že od samega začetka ima zelo velik vpliv name-tako kot pač vsak starš na svojega otroka.. Sej drgač je krasna ženska, dobrega srca in ne bi nobenmu hudga nardila. Naj poudarim, da gre tukaj le za moje dojemanje njenih besed in za to,kako močno si jih vzamem k srcu.. vrjetn, če bi ji to rekla (kar sm enkrt ji tud že) si niti ne bi mislila, da majo njene besede tak vpliv name... In kaj je problem? To se boste križal

Ok stara sm že dost (sej vemo kolk ) pa doma še kar ne morm lagodno /ne upam povedat za mojga fantička včas je blo to pač navadn sej sm bla še premlada, pa bla bla bla... Kao doma ne vejo zanj, čeprov roko v ogn dam, da zih kej sumjo pa da jm je že kdo do sosedov, kolegov itd. omenu me niti ne zanima... Mi je pa dost smotan in se tud dost grozn počutm, ker sm pač že tok 'ogromn' (za take stvari več kot preveč) stara, ap še kr doma tak cirkus okol tega zganjajo... ok in kje ma vlogo tuki moja mami?
Se spomnim da sm bla u prvem razredu (to je zard unh vašh prvih spogledovanj ) in je mamica pršla h men u sobo in sva se mal zgovarjale kako gre v šol pa kako mi je kej všeč in take reči.. pol je pa kr naenkrt me prašala, če sm v kerga v razredu zalublena In jz res nism bla zalublena v nobenga.(pač sm bla bl fantovsk tip deklce in sm bla rajš njihova kolegica pa ženska ni mogla vrjet in je še kr drezala vame da nj povem.. in ker sm valda jz taka ustrežljivka, sm zato, da bi jo 'razveselila', če ji to že tok pomen, rekla da nism v nobenga, če bi pa že mogla bit bi bla pa v Miha (sošolca k sva domov skup hodila, pa popoldne se je hodu h nam gujsat, pa mi bonbončke nosu )... in pol se gre pametno delat, pa reče ''ja sej sm vedla''... Ok nj ji bo, da bo srečna No in potem ko je šlo karkol narobe mi je naprej metala (sm mela občutk ko da me zajebava ) ''ja tega ne znaš narest, znaš bit pa zalublena v miha''(kej na tako foro).. ker je blo men to takrt tko grozn, sm sama pr seb, glede na to izkušno pogruntala, da vrjetn ni dobr bit zalublen, če marsikj drugega ne znaš???
No pol so tu še naši psiho sordoniki... ker sm se  družla pretežno s fantki je to raznm teticam in stricem šlo v nos, pa so doma mojm staršem težil, da nej me mal bol merkajo, da v kašno punco bom pa zrasla in se še kr spomnem k me je stric enkrt s sabo kr domov zjagou, češ nimam kaj počet s sosedi zunaj (ok sej doma so mu/jim starši razložl da so pač sosedje in da kje bo taka mularija karkol takega počela... ampk psihoti so psihoti ) no pa sm spet sama pr seb pogruntala, da tud s fantki se ni lih dobr družt, če vsi zganjajo tak cirkus okol tega... če prov pomislm sej se nism nehala druzt s sosedi, ampk skos sm mela nad sabo to 'preganjanje'..
No pa sm spet malo zrasla in pr 17 sm se prvič spravla malo vn v družbo.. Čist tko sva šle s sosedo Barbaro vsak petk/soboto v en mirn lokalčk 10 minut stran od doma peš Mirn folk, fletni,prjazni ljudje.. Ob 22.00 sm bla zihr doma, brez kakrsnekol ure od doma(sm jim pač skos hotla ustrezat ).. no in ker me je spet moja mami zasliševala kako je bilo, sm ji pač povedala.. da fajn in nč posebnga se ni zgodl.. Pol je pa ona spet začela s svojm pridigam... ok sm zastopla da bi rada da končam sredno šolo in to ej bla tud moja želja in ok če že dela tak cirkus okol tega pol bo že kej na tem in bom rajš se izogibala fantov 8) (sej mi je zelo ratovalo ) Ok pa sm pol tut zelo uspešno, mogoče celo preuspešno končala sredno šolo,sm se upisla na en fax, bla sprejeta in je blo vse srečno in veselo... pa sm si mislila evo, pridig konec, vse že vem kar je treba vedt zdj mam pa lahko fanta , čeprov niti nism mela potrebe po njem, ampk če kaj pride pač pride in sm računala, da ne bo več teh cirkusov.. pa sm se šele na faxu spravla vn čez polnoč pa potem sm šla ze vsak vikend vn, pa pol celo v petk in soboto pol je blo po možnosti še tko, da me je kdo povabil še popoldne na pjačo, pa sm šla in sm doma povedala mamic, da grem na pjačo z enmu, k ga ona ne pozna sam sm ga jz pač spoznala itd. in poglej, pridige so kr popadale.. pa je začela, da nej ne bom naivna, da nj fantm ne zaupam, da so tud taki, da grejo kdaj pač stavt, da lahko kero osvojijo in je pol zard une stave z mano in bla bla bla če me ni pobral   pa še tko sram me je blo... pa sm ji rekla:'' mami, veš nism taka frajerka, da bi šu kdo zame stavt'' pa je rekla ja vem da nis taka frajerka ampk desci so taki .. ŠOK zame spet!!  sej parkrt me celo   ni pustila vn s kasnmu fantm, ampk ok sej mi itk ni blo tok pomembn,da bi se doma zatokregala aha in pol najpomebnejš, da nj jz rajš fax končam fantje bodo pa itk skos kje v bližini.. Sej pravm nikol mi niso bli tok pomembni, da bi se zato z njo kregala, pa sm ji vsakič ustregla  No zdej je pa kr mal grozn, k pač enga maš k z njim že skor en let hodš, pa doma še kr ne upaš povedat, pa se rajš zmenta, da te pobere nek na postaji kokr pred bajto.. pa se vrjetn unmu že zamal zdi, ampk je itk tok dobr, da se ne bo šu z mano kregat (ali pa mu tud tolk ne pomen to )..
uglavnm ni point v tem kolk kdo kermu pomen.. mene sam zanima, kako se na lep način upret svoji mamici sej s faxm pridno in uspešno šibam prot koncu ampk smo se očitno tko navadl na takle način življenja, da bi bla kakršnakol sprememba za kogarkol od nas šok vsaj za njo.. in jo že kar vidm, k bom že diplomo mela, pa ne bo dobr zame zato ker... bo že kaj.Mislm mene osebno že mal matra tole 'skrivanje', samo se ne morem znebit tega občutka k mi ga je vcepla... in sicer jz čutm tako kot da je imeti fanta sramota... to je mene moja mami skoz vsa ta leta naučila... Pomoje se bom naskrivaj poročila pa preselila nekam delč stran, kjer me ne bo mogla vidt z možem, pa ne bo smela vedt, da mam otroke, ker kao kaksne packarije sm počela ok to je bil hec zdjle!!
 lih tok da se spet mal izpovem, k mam dnevnik v LJ, da ga ne bi doma spet veselo prebiral

ajd zdj se grem ap učit-pa ne zato da mam lahk fanta

LN

Postavi se zase.men je pa to oče skoz dajal takšen filing,sam malo bolj grobo,kot tebi tvoja mama.In sem se mu uprla.Na začetku valda panika pa kako moreš ti to men,jst sem teb oče in bla bla občutki krivde,potem se je pa navadu(al pa tut ne še...čist ).Sam postavi se zase,ker živet pod ogrinjalom krivde ni nikol ok.Mogla bo spoznat,da si svoja oseba in da lahko ti tud zdele faks pošlješ k vragu,če se ti tako zahoče in je to TVOJA odločitev,kaj šele,da si sama izbereš fanta,ki si ga sama želiš imeti ob sebi v SVOJEM življenju.Tvoja mama ima svoje življenje,ti pa svoje(hvalabogu... ).

resnica je čez vse ...

Samo potrdim, kar je ze rekel Edi pa se tole:

Glede na to, da nisi storila do sedaj nic kaj hudega tvoji mami, zaradi cesar bi lahko bila prizadeta, bi bilo dobro, da se zaves, da je mamina prizadetost predvsem in skoraj izkljucno problem tvoje mame. kot takega ga mora razresti predvsem tvoja mama in ne ti.

v primeru da bi se sprli, pa spor ni zaradi prizadetosti ampak je nastal prepir, kdo bo usmerjal tvoje zivljenje, ti ali ona. lahko se gres se nekaj casa otroka in se ji prepustis, prej ali slej se bos tega navelicala in ista rec se bo ponovila spet (in spet).

bp

Se zdi, kakor da daješ na tehtnico odnos z materjo na eni strani ter svoje ostale potrebe (predvsem partnerski odnos) na drugi strani. In večinoma se odločaš v dobro odnosa z materjo, ker je ne želiš prizadeti.
Ampak vprašaj se, ali je mati v odnosu s teboj poštena. Ali pa je njeno vedenje skrajno sebično (pustiva sedaj razloge, itak verjetno ni faušija do tebe, pač pa njeni lastni strahovi in potreba po kontroli vsega okrog sebe...).  
In kakor je bp povedal, če sranje v vajin odnos vnaša predvsem mati, potem imaš ti dolžnost do sebe, da ne odreagiraš na to sranje in se postaviš zase. Ravno tako imaš dolžnost do matere, da je ne podpiraš v njeni patologiji.
Seveda se v teoriji vse krasno sliši. Pretehtaj realne možnosti - si sposobna osamosvojiti se? Ko se rešimo finančne odvisnosti od staršev, potem je razpucavanje čustvene odvisnosti veliko lažje.
Pa še v nekaj verjamem - morda bo malce dišalo po principu nedelovanja, pa vendar... Kadar bi morali storiti nekaj pomembnega zase, za svoj razvoj, pa tega zaradi strahov ne storimo, se življenje tako obrne, da se tisto itak zgodi, samo lekcijo takrat dražje plačamo (napr. če ti ne boš šla stran od matere prostovoljno, se bo slej ko prej nekaj v tej smeri zgodilo na silo - neodvisno od tvoje volje...)
Saj v vesolju je za stvari itak poskrbljeno. Samo fajn je (pa veliko manj boleče), če smo mi tisti, ki jih sprožimo.

no naj se najprej zahvalim za vse odgovore..
jap sej kaj bi lahko pričakovala, kot odgovor UPRI SE...
in ja kolkokrat je men na misel prišlo, da bi se uprla.
kolkokrat sm šla v sobo premislila o vsem in si rekla: Sej ne da mi to pa to tolk velik pomen, ampk je moja pravica, da si zase zberem kar jaz hočem in zdej grem tja v dnevno in ji bom povedala to + mami jz grem zdj vn s svojmu fantm (ponavad sej e to nakopičlo v takih primerih, ko je blo treba it vn z mojmu )... in kaj se je potem zgodilo-mogoče sm malce načela to temo, da mam pravico si zbirat kar jz hočm (ne o fantih na splošno, ker taka 'manipulacija' je prisotna na vseh področjih ).. pa me je prekinila in začela, da mi ona samo dobro hoče in bla bla bla, pa sm pol utihnila rajši. Ko je blo treba rečt, da grem vn s fantom je blo pa sam slišat, no grem... Kam? grem vn.. Kam ven, s kom ven? Emmm ne vem, najprej grem do- ime kere kol prjatlce- pol pa ne vem kam bova šle pa je blo... nism povedala.. kar je blo najhujš, k ne znam lagat in tud ne maram lagat sm se pol ceu večer sekirala, posebi, če sm šla z našim avtom, kaj če se to pa to zgodi na čisto drugem koncu kot pa ona pričakuje, kaj bo šele pol-kao zakaj sm lagala ??? in u glavnm ceu začarn krog

Quote:

Očka je Ni tiho, tud on zna še bl komplicirat kam grem, samo je pomojem mamic prepustu vzgojo otrok. On tud zna včash uro postavt Pa ni tak tip, da bi plesal, kakor kdorkol žvižga

Quote:


točn to dajem na tehtnico jap. Če bi me kdo prsilu, da se odločam med tem, bi bla moja odločitev lahka.

Quote:


njeni strahovi so tisti, ki jo razjedajo, ker je moja teta (njena sestra), mela zlo slabo izkušnjo z najbolšo prjatlco, ki je bla hkrtai njuna sestrična in njenim takratnjim možem-taka santa barbara dogodek.. tko da dolg časa so ble tud vse moje prjatlce v uržah, da le-te znajo tud zabost nož v hrbet, pa da naj bom tud v odnosu z njimi previdna... ufff to je bla šele štorija, ko smo se s kolegicam menile, da bi prespale pr tisti, ki je bla sama doma, jaz nikol nisem smela sm morala domov hodt spat glede prjatlc sm se clo včash skregala, ampk itk neuspešno, pa takrt sm bla še dost mlajša... kdo ve, mogoč morm dons kdaj sprobat to, če lahk pr ker prjatlc prespim
očitno jo podpiram v tej patologiji ??? ker mam zlo neubogljivega bratca, k je pa čisto nasprotje mene in me kar boli, ko vidm kako jih direkt v faco zaj*****. o-ov pa si mislim, naj bosta boga reveža vesela, da jima je vsaj pri enem uspelo to ap zdj ni dobr kar sm napisala...

Quote:


ok sinjeoka, sm sprva mela namen dat naslov, neki na foro da sm zmanipulirana, ampk bi se mi zdelo nefer do moje mamice, ker drgač res ni slab človek in ja drgač res vse počne v za njo moje dobro, sej zato ji pa niti ne zamerm tolk..

Quote:

jap to sm rabla, da bi, če me je že msilila na take stvari opozarjat, me morala naučit jih sploh prepoznat.. sej jz sm prepričana, če bi me na tak način učila, bi bla vrjetn ista oseba samo bolj 'zdrava'... zdj je pa tako, da sm sam napsihirana + ne prepoznavam takh barab

Quote:

on tako in tako že vse od samega začetka ve. se spomnim, da je enkrt zagodrnjal, da kaj mislita da sta in da naj jima pač povem svoje, pa sm mu lepo rekla, da se jz ne mislm kregat z njima in je takrat utihnil in me pobira na postaj, čeprov mu vrjetn ni najbl fajn ravno zard tega, ker je že parkrt zapraval moje zaupanje glede tega ji enostavno ne zaupam več..  in to sm ji tud enkrt v enm prepiru/pogovoru rekla, pa se je čudila, zakaj  ???

LP

 Mamina maza  

Draga Sparkle, vidim, da ti je res hudo, zlasti ker te vdiranje tvoje mame v tvoje življenje spremlja na vseh področjih in ves tvoj čas. Ko praviš, kako pozabiti na določene besede, imam občutek, da si njena "svarila" že tako ponotranjila, da te spremljajo tudi, ko mame ni zraven. In tako je vedno prisotna, ko sprejemaš odločitve o svojem življenju, v obliki nekakega notranjega glasu, ki te venomer opozarja, svari, tako da imaš vedno slab občutek, ko se odločaš v nasprotju z mnenjem matere. Če je tako, ti tudi fizična ločitev (finančna samostojnost, selitev) od matere ne bi prinesla olajšanja.

Ozaveščanje tega je že pot, po kateri lahko najdeš rešitev zase. To je tvoje razmišljanje, spraševanje, postavljanje stvari na pravo mesto - kaj je tvoj problem, kaj je materin problem, kaj je tvoja pravica, kje so meje tvoje zasebnosti, kam tudi mati nima vstopa.

Ja, bati se za svojega otroka in želeti mu najbolje so najpogostejši izgovori posesivnih mater za izvajanje kontrole in vdiranje v zasebnost otroka, tudi ko je ta že odrasel. Pa pričakovanje hvaležnosti za vse dobro, kar je naredila in žrtvovala.

Mame moramo sprejeti odraščanje svojih otrok in njihovo pravico do zasebnosti. Spremljati moramo njihovo odraščanje in zorenje in jim ob tem stati ob strani s svojo ljubeznijo in podporo. Ko naredi napako, ko mu je hudo, ko se mu zgodi krivica, ko doživi neuspeh, ga tolažimo in podpiramo, da se ob napakah uči, da ga neuspeh ne potre, da krivice preživi.

Za vsako nevarnost, zlasti nevarnost v obliki fanta, bo takšna mama našla primer iz bližnje okolice/sorodstva. Vendar, ker se je njeni prijateljici/sorodnici zgodila huda izkušnja s fantom, ni in ne more biti razlog, da tebe omejijo in ti preprečujejo izkušnje s fanti. Tudi ti lahko doživiš kakšno neprijetnost s fantom, pa se zaradi tega ni potrebno umakniti iz družabnega življenja in ostati samska in pritrjevati mami, ja saj si imela prav.  

Ti sama si odgovorna (in imaš hkrati pravico!) za svoje življenje, za svoje odločitve, da se zavzemaš za svoje pravice, da se učiš iz lastnih napak in se poteguješ za lastno srečo.

Naj ti bo lepo s tvojim fantom.