Kdor je zainteresiran, na medicinski fakulteti je v torek, 10. februarja 2004 ob 15.uri predavanje na to temo. Predavanje traja približno pol ure. VEČ NAS BO, VEČ IMAJO MOŽNOSTI!!!!!

***

Prosim če si natančno preberete pismo in vsak  pomaga vsaj s tem, da pošlje to pismo vsem naokrog, da bomo lahko pomagali in našli prave ljudi za  donatorje.

Urša

***

PROŠNJA V HUDI OSEBNI STISKI IN KLIC » NA POMOČ«

Prosim vas, da se odzovete na prošnje vseh obolelih, ki so zboleli za neozdravljivo bolezen. V to skupino spada tudi več vrst levkemij.

Prav v tem času na ustreznega darovalca čaka tudi moja sestra Irena (Kos), stara je 30 let in ima 3 leta starega sinka. Bolečine in stiske vseh nas v družini ni moč opisati z besedami.

Želim in močno upam, da nihče, res nihče, ne zboli za to kruto boleznijo. Prav tako močno tudi upam, da nikomur ne bo potrebno kot sorodniku spremljati tovrstnega zdravljenja svojih najbližjih.

Vera in upanje je vse kar nam preostane. Oboleli pa poleg vere, upanja in podpore najbližjih, lahko le čakajo na edino možnost ozdravitve -  presaditev kostnega mozga.

V teh dneh je bilo zelo veliko povedanega, zapisanega in storjenega na pobudo znane osebe Irene Grafenauer.
Tudi moji sestri je ime Irena (Kos), ki prosi Vas, JAZ VAS PROSIM, udeležite se akcij, ki potekajo po celi Sloveniji in pristanite na analizo krvi.

Verjemite, s tako malo truda, lahko nekomu rešimo življenje!

Vest, da ne morem pomagati oz. rešiti sestre, ker nisem primerna darovalka zanjo, je kruta realnost, s katero bom morala živeti vse življenje …

Hvala Vsem, ki bodo nekomu podarili možnost, da preživi.


Jutri ni nikomur obljubljen,
pa če si mlad ali star.
In danes je lahko tvoja
zadnja možnost,
ki jo imaš, da objameš svoje najdražje.
Ne dovolite, da bi bila
to zadnja možnost.


Za mojo drago sestro Ireno,
Irma Perme ter Simon in Luka Šink (PROSIM POMAGAJTE MOJI MAMICI!).

Zakaj te vedno zanimajo drugi.

Zakaj se nikoli ne vprašaš:"Ali jaz lahko s svojo pojavo človeka osrečim!"

Lahko jaz s svojim bitjem povem nekomu, da je z njim vse v redu.

Lahko jaz, ponudim nekomu ramo, ko jo je potreben.

Zakaj vedno sprašuješ za druge.

Ta odnos se mi ne zdi fer, da se delajo razlike med ljudmi, ne razumem, zakaj bi bil, recimo, klošar manj vreden kot pa nek petičnež. Pred Bogom smo vsi enaki, zakaj se potem delajo razlike?
???

Lahko dam zaslužek od meda, samo žal mi nič ne ostane.  

exorcist wrote on 07.02.2004 at 17:08:23:

Prav zato, ker smo – ljudje… Prav zato, ker se še vedno oklepamo zunanjih dejavnikov moči, preko katerih hočemo izražati svojo moč… Prav zato, ker se ne zmoremo ozreti sami vase… in v sebi najti in prepoznati Boga, ki ne dela razlik med ljudmi in za katerega so vsi ljudje enaki…

Ampak Exo… ne glej in ne išči tega Boga v drugih. Začeti ga je treba iskati in prepoznavati v sebi…