en_bk
|
FRANCE PREŠEREN LEPA VIDA
Lepa Vida je pri morju stala,
tam na produ je plenice prala.
Črn zamorc po sivem morju pride,
barko ustavi, vpraša lepe Vide:
»Zakaj Vida nisi tak rdeča,
tak rdeča nisi, tak cveteča
kakor ti si prva leta bila?«
Vida lepa je odgovorila:
»Kako rdeča bi bla in cveteča,
ker zadela mene je nesreča.
Oh, doma je bolno dete moje!
Poslušala sem neumne svete,
omožila sem se, starca vzela,
malokdaj sem srotica vesela.
Bolno dete ves dan prejokuje,
celo dolgo noč mož pokašljuje.«
FRANČEŠKO PREŠERNELLI:
LA BELLA VIDA
La bella Vida e per mare štala,
per mare štala e pleniče prala.
Un negro nero še iž barka pele,
žagleda Vida, šubito vešel je.
Štop svoja lepa barka uštavi,
žamurč takule Vida pravi:
»Perke njente pju koži, koži bella
kakur ši tam na škorči čvela?«
»Ma kuku bi bla jas bella roža,
k mam pa že tačga starha moža?«
FRANSOA PREŠEREN
LA BEL' VIDÁ
La bel Vidá sür la mer stalá,
Sür la mer stalá, plenis pralá.
En negro on mim prveslá,
la bel Vidá, Vidá vprašá:
»Bonžur madam, kuku je z Vam
La bel Vidá u per Te vu,
kuku je z Vam, kaku-kaku?
Perkva Vidá, mvadost Tvojá
ni več svažá kakur je bva?«
»La bel Vidá vé tu, že vé –
a qua kpa nač drgač ne gre:
m ja mož bovan, ma let skor stu
adjö lamur, a d k l e n k a l u!«
FRENK PREŠEREN
BJUTI VAJD
D' bjuti Vajd is on di morje stejšn
per murje stejšn and plenišn prejšn.
En negro blak iz barkeng stoping,
and reče bjuti Vajd of u smoking:
»Very well, gerl nkar ne mendraj,
nis' frišna več, povej mi zakaj?«
»Kaku bla bi yes frišna gerl,
kje pa moj mož the end in bo kmalu umerl…«
FRANZ PRESCHEREN
EINE SAUBER FIDA
Eine sauber fida ist am morje stala,
am morje stala und die Wasche prala.
Na dounfarju se en samurc perfura,
zažlajfa šif in se ustav kt ura.
Encajt na Fida gleda s rešpetlin
pogrunta hmal, da Fida anpisl hin.
In jo pofraga:
»Ja saurer Fida povej, warum nis
jung und friš k' s' bla prej'?«
Mu sauber Fida glih pres antwort da:
»Kako bla jest jung und friš,
main man ist fuč – zanič pr hiš'!«
FRANCOV NA PREŠERNOV
KRASNAJA VIDOČKA
Krasnaja Vidočka pri more stala je,
spakojno djetičanstvu rublje prala je.
Ajin čorni muž iz barka stapilsja,
krasivoj Vidočki taku gavarilsja:
»Ja tebja pasmatrat – devuškaja mila,
ne panimajem, skaži, mja kakovaja sila
da Tvoj organizam nije tak kak je bil?«
»Pa čemu študirašč daragoj tavarišč?
Paznaješ mi muža? Mlad bil, harašo aral je,
staruška postal je i zaflancat zaspal je!«
iz enga mejla
|