Devi wrote on 17.02.2004 at 10:17:46:



Bi dobila klobaso!

Kolikor lahko razberem iz zgobe, filozof pri tem, ko izziva smrt, izhaja iz heisenbergovge kvantne teorije nedoločenosti, pri kateri zavest opazovalca določa obanšanje  kvantnih delcev. Lokacije  kvantnih delcev tako  ni mogoče objektivno določit, ker na rezultat merjenja vedno vpliva zavest opazovalca, ki povzrači s posegom svoje zavesti kolaps valovne funkcije kvantnega delca  in je tako rezultat meritve  vedno subjektiven. Objektivne realnosti naj tako ne bi bilo ampak je vedno toliko resničnosti kolikor je njenih 'kreatorjev', ki teoretično lahko ustvarijo neskončno paralenih resničnosti. Ne samo, da naj objektivne realnosti ne bi bilo zaradi prisotnosti možice zavestnih bitij, ampak tud zato, ker je vsako izmed teh bitij sposobno kreirat neskončno teh subjektivnih 'kolapsov valovne funkcije kvatnih delcev' (tak kolaps se dogaja v očesni mrežnici s fotonom, kvantnim delcem kot 'nosilcem svetlobe'). Tko da smrt sicer lahko probaš vrčt na finto, da sama  objektivno niti  ne obstaja ker objektivnosti ni in da zato  ne  more nikol uničt vseh pralelnih  svetov in da je zato njena funkcija brezpredmetna.

Ampak če skušaš storit kaj takega,  potem pravzprav priznavaš njeno vladavino, saj smrt je tradicionalno samo drugo pojmovanje za kaos, torej za stanje stvari v njihovi potencilani  bitnosti  pred/po posegu zavesti vanje in kot taka vlada itak vsemu in jo ni mogoče ukinit s tem, da jo soočiš s to njeno funkcijo. Skratka, ne moreš  smrti ukanit  tako, da  funkcijo zavesti 'raztegneš' čez vse in s  tem tud čez področje kaosa,  ker taka zavest je lahko le totalno razvsetljena zavest in v tem smislu totalno nesubjektivna, t.j. objektivna in s tem mrtva.

Edino filozof, ki si zada prepotentno nalogo, se lahko  ujame v tako past, ki mu jo nastavi smrt. Duhovnik ali idelog bosta smrt skušala prelisičilt  tako, da v njeno polje sploh ne bosta posegla. Vsemu, kar vidita, bosta vsilila neke interpretativne vzorce in jih  utrjevala, dokler se kaotična  dejanskot ne umakne v ozadje. Vzorec, ki se pojavi, je laho daleč stran od čutne zaznave, ki ga omogoča, vendar je njegova izredna privlačnost v tem, da je razumljiv in jasen. Zarad tega so religije in dogmatske idelogije tako privlačne, da lahko konkurirajo objektivnosti  kaosa.  Idelog svojo subjektivno realnost zafiksira kot objektivno in ji  s tem poda status vsaj na videz  enakovreden smrti, seveda z ambicijo, da jo premaga tud na njenem področjo, t.j. področju kaotičnega vsaj po smrti, ker ideolog je za razliko od filozofa vsaj tolk pameten, da se za časa svojega življenja s smrtjo ne splušča v boj na njenem lastnem polju.

Največja sreča je, da kvantna teorija materialno ni dokazljiva. Kak bush bi celo vesolje poslal kar v eno točko

Bardo_Thodol wrote on 18.02.2004 at 11:35:51:

a lahko na preprost nacin razlozis kaj je to kvantna teorija in s cim oz. kako je dokazana?

malo "pametne" soli:

http://www.kvarkadabra.net/index.html?/snov/teksti/fizika_delcev.htm

http://www.kvarkadabra.net/index.html?/snov/teksti/skrivnostni_svet_kvantov.htm

http://www.kvarkadabra.net/index.html?/snov/teksti/kvantna_mehanika.htm

http://www.kvarkadabra.net/index.html?/snov/teksti/nevtrino.htm

http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/top_kvark.html


(zdrava sol in stare knjige pač še niso dovolj)



uživajte!

Bardo_Thodol wrote on 18.02.2004 at 12:12:55:

a lahko prosim na preprost nacin razlozis teorijo na katero se ti zaneses in zakaj, tj. s cim in kako je dokazana?

t wrote on 18.02.2004 at 12:07:00:


Seveda ne, mora biti še Delnica države

stane wrote on 18.02.2004 at 12:19:38:

Drži, le da trenutno boljše ni!