t wrote on 19.02.2004 at 11:11:21:


Seveda je, samo da gre pri napovedih družbenih pojavih poleg nedoločenosti (napak), ki na naravoslovnem področju  izvirajo iz komplesnosti dinaimičnih  sistemov  in o kateri govori bardo, še za nedoločenost, ki jo povzroča vpliv teorije na družbeno realnost. Ta učinek samoresničitve prerokbe potrdi veljavnost družboslovne teorije, do katere ne bi prišlo, če bi bila napoved recimo izdelana na skrivaj in ne bi bla objavljena (in bi se šli družboslovci zanost zaradi zanosti, v čemer bi jih seveda zaradi njihove nekoristnosti družba ne bi podpirala tko kot ne podpira naravslovnih zanstvenikov, katerih teorije se zradi svoje znanstvene nedoseldnosti družebno nekoristne). Družboslovci so skratak prisiljeni dokazovat svojo uspešnost  v praksi  predvsem na način,   da se družbena praksa  podreja njihovim teorijam in v tem smsilu opravlajo vlogo, ki se kljub njihovem sklicevanju na znaost ne razlikuje dosti od nekdanje vloge magov/šamanov/alkimistov: koristni so točn tolk, kolikor je  njihove napovedi  ustvarjo tako družbeno vzdušje, da se v njem izkažejo kot pravilne.

Quote:


Mens sana in corpore sano.
Lepo si si zamislil to delitev dela in se popolnoma strinjam z njo, eni za telo, drugi za dušo, eni za hardware drugi za software.
Če pa si malo škilimo drug drugemu pod prste, pa tudi nič hudega, samo da ne zamenjujemo vzrokov s posledicami, kajti pogoj, da lahko softy deluje je hardy in nikakor obratno. Za konkreten osebek, mislim, ki pa ima na razpolago oboje.

stane wrote on 19.02.2004 at 11:56:31:




sam tlele je jeba, da bi pri vseh teh avtokleparskih primerjavah, nekateri radi videli samo program, drugi pa samo mašino

program brez ustreznega stroja ni nič

(recimo duh brez telesa)

tako kot je tudu stroj brez ustreznega programa samo še ena stvar

(recimo telo brez duha)



uživajta!

titud wrote on 19.02.2004 at 12:00:53:



titud, še vedno ne ločuješ med ideologijo in znanstveno teorijo

(Marks je skupaj z Engelsom postavil svojo znanstveno teorijo družbenih procesov, kapitalizem, socializem, kumunizmi pa so ideologije, ki so se in se nanjo naslanjajo)


tako naravoslovne teorije (ali njihovi zakoni) še večkrat pa metode naravoslovnih znanosti se lahko prenašajo v družboslovje, vendar pa nikakor ne nekritično in brez refleksije, pri čemer je potrebno ločevati med znanostjo, ki ugotavlja določene zakone in tehniko ali ideologijo, ki prek poznavanja teh zakonov skuša upravljati s svojim predmetom

družbeno prakso kreirajo različne ideologije in politike..., ki lahko temeljijo na določenih znanstvenih teorijah in metodah, vendar pa jih ne gre preprosto izenačevati z družboslovnimi znanostmi

(in to kar si zgoraj napisal je čisti primer ideologije: že sam iraz "kreiranje realnosti" je popolnoma ideološko manipulativen)


uživaj!

t wrote on 19.02.2004 at 11:44:41:


Ekonomska teorija nejbolj daljnosežen poskus, da bi posnemali naravoslovne znanosti. In tudi daleč najboljj uspešen. Klasične ekonomiste je navdihovala newtonovska fizika. Njihov  cilj je bil oblikovati univerzalno veljavne zakonitosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti  tako za pojasnnjevanje kot napovedovanje ekonomskega vedenja. Upali so, da bodo ta cilj dosegli z opiranjem na pojem ravnovesja. Ta pojem je  omogočil, da se je ekonomska anliza osredotočila na končni izid in da je zanemarila začasne  motnje. Nihalo se umiri na isti točki, ne glede na to, kako visoko zaniha. To načelo je ekonomistom omogočilo, da so uveljavili večno veljavna pravila o ravnovesni vlogi trgov. V praksi pa tako tisti, ki se poklicno ukvarjajo s trgom, kot tudi tisti, ki mu postavljajo pravila, zavedajo, da je ravnovejse utvara.  Redko je mogoče najti področje, kjer sta teorija in prkasa tako dačleč vsaksebi, pri čemer  je obilica prostora na voljo alkimiji in drugim oblikam magije.  

Da bi razumeli finančne trge in makroekonomska dogajanja, potrebujemo novo paradigmo. Pojem ravnovesja moramo nadomestiti s pojmom povratnosti.  Povratnost ne  spodbija sklepov teorije ravnovesja  kot aksiomatskega sistema, dodaja pa neko razsežnost,ki jo je teorija ravnovesja izpustila iz slike. Gre za  podobno stvar, kot je kombiniranje ravninske geometrije z zamislijo, da je zemlja okrogla. Teorija ravnovesja bi ponudila večno veljavne posplološitve. Povratnost dodaja zgodovinsko razsežnost.  Puščica časa uvahja zgodovinski proces, ki se lahko nagiba k ravnovesju ali pa tudi ne. Razlika je ogromna. Predviti ni mogoče niče sar razen nepredvidljivosti.  Preden postane teorija povratnosti  sprejemljiva, moramo zmanšati svoja pričakovanja v zvezi s sposbnostjo  pojasnjevanja in npovedaovanja  družbenih in zgodovinskih dogodkov.  


Quote:


Nedoločnost, v katero je je vključena povratnost  je  podobna  nedoločnosti, ki jo je mogoče opaziti  pri vedenju kvatnih delcev. Ni pa podobnosti v  razmerju med opazovalcem in predmetom  opazovanja. Obesg tržne ekonomije se je  naprimer povečal, ker ljudje verjamejo v čarovnijo trga. Iz tega se poraja še dodaten element negotovosti, ki ga v narvoslovnem pojmovanju negotovsti ni.

t wrote on 19.02.2004 at 12:22:22:



Vsaka metodologija naravoslovnih zanosti, ki je bla prenešena na področje drožboslovja, je se je takoj razkrila kot idelogija. Pa veš zakaj? Ker je tud metodlolgija naravoslovne znanosti  ideloško pogojena. Zanstvenik, ki izumlja vsvojem slonokoščenem stolpu izoliran od družbene stvarnosti je mit,  s katerim se je prav znanost skušala losat družbene  odgovornosti za svoje frankenštajnovske stvaritve.

stane wrote on 19.02.2004 at 13:02:48:

ja, Bog je vecno nad mano, jaz sem vecno odvisen od Boga, jaz sem vecno podrejen Bogu. zato se mi splaca bit poslusen Njegovim osebnim zeljam in delovat v skladu z njimi.

Hari bol.

titud wrote on 19.02.2004 at 13:00:04:



tutud, tvoj problem je, da vsako stvar (vsak pojem) takoj do konca napihneš: seveda lahko tudi znanosti in vsaki znanstveni teoriji rečemo ideologija - še posebej, ko se znajde na polju ostalih konkurenčnih teorij,

metoda je metoda - orodje; kot tako je lahko dobro ali slabo orodje, govoriti o nekem orodju, da je ideološko pogojeno pa je nekoliko nesmiselno (poskušaj si reči, da je kladivo ideološko pogojeno)

lahko si rečeš, da je uporaba orodja pogojena ideološko in tu se bom do neke mere strinjal, čeprav v znanosti to ne velja: vsak znanstvenik ali tehnik bo orodje izbiral in ocenjeval predvsem po njegovem učinku, po njegovi koristnosti za raziskovanje
(tu lahko rečeš, da je koristnost za raziskovanje popolnoma ideološka stvar - res je)

če grem malo k konkretizaciji:
statistika, kot metoda raziskovanja je ideološko pogojena, ker...
izbira matematike je pri fizikih ideološko pogojena, ker...
eksperimentalna metoda je ideološko pogojena, ker...

očitno je torej vse ideološko pogojeno in ko je že enkrat vse ideološko pogojeno, potem res ne vidim, zakaj ne bi mogli ene pogojenosti preprosto prestaviti v drugo: tudi elektroni krožijo okrog atomskega jedra predvsem zaradi svoje ideološke pogojenosti, njihiva ideologija je pač v tem, da vsi, razen nekaterih prostih krožijo okrog atomskih jeder  


uživaj!