Lilith wrote on 03.08.2004 at 08:06:08:



Postavi se na lastne noge in misli s svojo butico, ne pa teoriziraš, kako bi naj živela in kaj delala.... To je nično v praksi ali vsakdanjem življenju, ko pišete eseje, kao bi se naj obnašal v danih okoliščinah,. nevedoč, da jih je NEŠTETO.  Diskurz brez glave in repa, sama teorija, teorija, špekulacije,. domneve, hipoteze.....

Potstavita se na realna tla, ne pa da delujeta tako asmopomilovalno, brez energije, brez zagona, brez ciljev....

Apostat, se mi zdi da tle brez veze  postavljaš nagonsko delovanje na višjo vrednostno stopnjo od zavestnega. Mi hočemo drug drugemu in s tem samemu seb pomagat, da bo deloval bolj ozveščeno, kar ne pomen nujno brezkrvno. Nasprotno, zavestno šele omogoča polno  predajanje nagonskemu. Pa kaj ti govorim, saj se to tud sam slutiš, če  ne se ne bi ti tud sam tolk ukvarjal s taistim 'brezkrvnim' teoretiziranjem, ki ga razpoznavaš v drugih.

titud wrote on 30.07.2004 at 09:27:08:


Tle moram mal sam s sabo polemizirat, ker se mi je zazdel, da je tale quotan post v na sprotju z s tole mojo izjavo v tapredzadjem postu:
Quote:


Če v družini uspeš ozvestit svojo položaj in vlogo  na način, da družina ni več tvoj okvir dojemnje enosti (celovitosti/polnosti) na nezavedni ravni, pol te vse tvoje početje v tej družini, ki bi blo podrejeno temu ukviru, omejuje in utesnuje. Na lestvici tvojih moralnih vrednot postane vzdrževanje funkcinolnosti družine zato zate moralno sporna dejavnost, s svojim drugačnim delovanjem pa postaneš moralno sporen za družino, če  ta temelji na vzdrževanju stanja enosti za vse svoje člane in se skoz razvijajoč partnerski odnos ne spreminja tud odnos družine do enosti.   Odraščujoč član družine  v tem smislu deluje nefunkcionalno do mere, ko pride v situacijo ali/ali, ali on a ali družina. Ta moralni konflikt na lestvici družinskih vrednost je po moje mogoče sprejet le po god pogojem, če hkrat z odraščujočimi otroci zori tud partnerski odnos, pri čemer  se  infantilno dojemanje enosti na nezavedni ravni, ki naj bi mu bla podrejena funkcionalnost družinskih odnosov, spremeni v zavestno sprejemanje različnosti/induvidualnosti, s tem pa se tud funkcionalnost odnosov v družini podredi tem novim vrednototam.  Družina v tem smislu ni neka statična idealizirana primarna skupnost kot jo npr. slika neka ruralno/katoliška domačnost, h katreri se tudi 'odrašćeni' otroci nostalgično vračajo ali zatekajo, ampak dinamčina, moralno konflikta in samo sebe osveščujoča skupnost, ki niti ni nujno da kdaj sploh  razpagde v nekaj čist nefunkcionalnega, če  le omogoča transformacijo vseh odnosov v njej in s tem tud samotransformacijo.              

Mene pa zanima eno.Ne bom odpirala novega topica,ker se delno nanaša na tole temo.Recimo,da si z enim človekom v slabem odnosu,gresta si na živce, tut si kej grdega rečeta,itd.Kako bi VI odreagirali,če vam oseba reče,da je ne npr. obmetavajte več z npr. žaljivkami,ker SE POČUTIM TAKO IN TAKO...A bi recimo,upošteval njegovo 'postavljanje zase' ali bi nadaljevali.A bi se v vas kaj spremenilo al bi dobil še večji užitek,da nekoga žalite al pa razjezite,itd.(glede na to,da ti z nadaljevanjem stavka-počutim se tako in tako da oseba vedeti,da si jo ranil,da je ranljiva kar se tiče tvojih žaljivk)?Upam,da ste me razumeli?
Pa če se da,bodte iskreni .
Lepo se imejte.