titud wrote on 24.03.2004 at 11:09:19:


očitno ljudje  tak življenjski stil zagovarjajo, torej ga morajo tudi živeti, ali si predstavljati kako naj bi to zgledalo... tko da najprej nekoga napast, da je egoist, pa baraba, ker selektivno ljubi in nato ne dati nobene alternative ... molk je pa umik in čakanje, da  vprašanje utone v pozabo

vznemirljiv odnos ... meni se harmoničen odnos ne zdi dolgočasen... harmonija še ne pomeni mirovanja, lahko pomeni tudi dobro dinamiko...
v fiziki velja, če je vsota vseh sil, ki delujejo na telo = 0, potem telo miruje ali pa se GIBLJE NEPOSPEŠENO ... ama se giblje...
ne vem zakaj titud, ti vznemirjenje mešaš s frustracijo... in v končni fazi zakaj bi moral biti partnerski odnos tisto v življenju kar prinaša vznemirjenje ... jaz na primer imam vznemirljivo življenje, dom = starši pa je moj miren pristan in nekako tako si predstavljam tudi partnerstvo
ne vem zakaj je zate vznemirljivost = čustveni roller coaster?

mene taki čustveno roller coasterski odnosi naravnost odbijajo in to na vseh področjih mojega življenja; rada imam zanesljive prijatelje, sodelovce, in radi bi tudi takega partnerja

en_bk wrote on 24.03.2004 at 11:18:42:


Je,  če  kje idealiziranje partnerja povezano  predvsem  odsotnostjo konfliktnosti, nepredvidljivosti, negotovst, nezaupanja... Če so pravljice o princu in princesi bere prepovršno in se njihov srečni konec s sporoko  razume kot začetek odnosa in ne kot cilj. Če tisto trnje in zmaje, s katerimi se mora s spopast princ  in jih mora premagat da pride do srca  svoje princeske in če tiste  zastrupitve,  ki jih jih mora dajat skoz princeska,  da jo pride s psoljubom rastrupit  njen princ na belem konju,  vzamemo zgolj za dekoracijo oz. scenski efekt  namenjen  stopnjevanju dramitičnosti in ne za  dejanski odpor, ki ga morata dva vsak v seb premgat,  da prideta  drug do drugega...

lola wrote on 24.03.2004 at 10:23:22:


Ja, "vsakega" vzamem. Mislim, da niti nimam druge izbire, ker tam, kjer se me dotakne, ostane še vedno tam (pri meni), in potem je tisto ena zadeva, ki jo mam jaz za uredit pri sebi, a ne.

Danes sem za spremembo poskusila zadevo spoglihat tudi zunaj sebe, nekako s tabo , glede na to, da si mi ti očitala, da bluzim, ( po moje čist neupravičeno ). Ker če je tako, potem je cel forum en velik bljuz.

Zato mislim, da je odveč, (en_bk), da skušaš takole ljubkovalno opomnit na to, da naj si ne bomo v laseh, ker mi to zgleda kot namig, da ne bi smel noben povedati svojega mnenja. Al kako?

Quote:



         

upam, da sem tole narobe razumela ...

ali se ti res čutiš dolžno vzeti vsakega

in nato, ko te prizadane, se še prepričuješ, da je bolečina tvoja in da  moraš ti opraviti z njo?

kaj ti pa potem brani, da bi se bolečini v naprej izognila ... ali nisi ravno ti nekje napisala, da kar boli ni ljubezen?

Eva wrote on 24.03.2004 at 12:04:25:


ne pričakujem, da naredi VSE zame, ampak da se trudi za NAJU

en znanec ima tako filozofijo o brezpogojni ljubezni (btw. z njo se full strinjam)
rekel je, da se čuti dolžan svoje otroke podpirat v vseh njihovih ambicijah... kar pomeni, da se čuti dolžan svojega otroka sprejet bodisi kot umetnika, glasbenika, zdravnika, mater-gospodinjo ... toda, svoje otroke je pripravljen podpirat brezpogojno do tistega momenta, ko se oni TRUDIJO v svojih ambicijah... v tistem momentu, ko začnejo parazitirat na starševski podpori, pa jih je pripravljen postavit na cesto...

titud wrote on 24.03.2004 at 12:23:02:



odbijanje je vznemirjenje do tiste stopnje, ko se nekdo iz odnosa umakne ... in potem odnosa, ne vznemirjena ni več
spremeniš lahko le sebe, ne pa partnerja ... torej če ti partner ne sede in pri tem ne kaže veselja do sprememb, potem je čas za take a hike

sinjeoka wrote on 24.03.2004 at 11:59:46:


Ravno to sem hotu povedat, da pravljice napačno razumemo,  če jih tko razumemo kot si jo ti. Če jih tko razumem, spregledam, da nam ni nč prinešeno nakrožniku in da  v hrepenenju po harmoniji/združitvi z drugim  mora it vsak pr seb skoz boje s trnejm in zmaji  ali skoz dolgotrajno (stoletno!) raztrupljanje in da če skoz to ne bi šel  ne bi blil na koncu  poplačan z združitvujo.  Poudarjam na koncu in ne na začetku, zato se tud pravljice dejansko končajo na koncu z združitvijo in ne na začetku tko kot i poroko mi  štekamo.