sinjeoka wrote on 24.03.2004 at 12:26:16:


Če ob partnerju dejansko uspeš spremenit sebe, pol ta spremeba tkorekoč avtomastko spremeni tud partnerja smaga in namen vzajemne osebnostne rasti  je s tem dosežen, Eden drugmu sta si  pomagala približat vsak svojmu  dejanskemu  jazu,  le zbogana sabo pa lahko lahko vzpostavta celovit, harmoničen in komplementaren  odnos.

Partnerja si morata vzajemno spodbujat  zaupanje v svojo lastno preobrazbo. Iskanje partnerja, ki ti bo vsem utrezal takšnemu kot si  oziroma takega partnerja, ki ga boš v medsebojni igri moči lahko preoblikovla po svoji podobi ne da bi se hrat tud sam preobrazu,  je zapravljanje  časa in energije, zato je ob taki prepodstavki dejansko boljš, da se v parnerstva kot oblike pomoči pri osebnostni rasti človk  sploh ne zapleta.        

titud wrote on 24.03.2004 at 13:19:46:


Ni nujno. Ni avtomatsko. Preverjeno v praksi.

ixtlan wrote on 24.03.2004 at 09:31:26:


še 1x tole kar si opisal je čakanje ... na THE one

čeprav, življenje je dinamično in ljudje, ki so z mano v harmoniji vseskozi prihajajo in odhajajo; pa to ali je THE one že prisoten-a v lajfu...

meni je THE one najpomembnejša oseba, ne pa tudi edina, ki mi kaj pomeni ...
zaradi Ljubezni z njo se mi res ni treba odpovedat
drugim odnosom.
Ima pa ta oseba v mojem življenju res sexualni       monopol  

mislim pa, da THE one ne samo da pride v življenje, zanjo se je treba tudi odločiti ... THE one zame ni Mr. Prfect

Quote:

Mr. Right



bp

Quote:



zmeraj kimat in delat po svoje

Quote:


izgovarjat božja imena?

sinjeoka wrote on 24.03.2004 at 13:25:42:


Pravljice govorijo o pogumu in  premagovanju notranjih strahov, ki omogočjo partenrski odnos, v katerem se dvema ni treba več drug z drugmu matrat, ker je bla  ob  aktu združitve preobrazba že opravljena in sta se princ in princesa ob združitvi  sprejela  taka kot sta in sta zato lahko  živela srečno do konca svojigh dni. Če pa gresta  v združitu brez predhodne borbe z zmaji in čarovnicami   probrazbe  pa ju ta  jeba seveda še čaka v odnosu, tega pa moderni intrpreti srednjeveških pravljic ne štekamo in zato spizdimo iz odnsa takoj, ko nebodemo na prvi trn ali ko zaslišimo oddaljno zmajevo renčanje  .