Madan Gopal Das wrote on 30.04.2004 at 11:02:56:


Tak center ne obstaja v naprej, tak center se zmerom  znova vzpostavlja z vzajemno interkcijo članov skupine. Osrediščenje je posledica teh interakcij, ne pa vzrok ali  povod.

Glede trajnosti primarne skupnosti: z ničemer posamičnim je ni mogoče jamčit (npr. **om, materialno/čustveno varnostjo). Jamstvo trajnosti je samo vsakokratna polna osrediščenost vseh skoz vzajemno interkacijo na vseh področjih življenja in bivanja.  

titud wrote on 30.04.2004 at 11:30:05:

in v praksi?

Hari bol.

titud wrote on 30.04.2004 at 11:20:30:

če gre zgolj za neko seksualno aktivnost, pol najbrž res ne, sam pri teh grupah gre lahko tud za povezane pare, ki se družijo tud na drugih področjih, tud v časih komun v 60.ih so ravno to poskušali... delit vse, tud seks
včasih se mi zdi, da so ravno te zaprte družinske celice največje zlo, ki nas je doletelo, ker nas je ločlo od vseh ostalih in nas pustlo da obvisimo na milosti in nemilosti neke ne/zdrave primarne skupnosti, v kateri postajamo pol negotovi, se počutimo ogroženi od vseh ostalih, se še bolj zapiramo vase...  in to sam zato ker je sheranje seksa tabu in nesprejemljivo

Kaj je naravno in kaj ni, meni ponavadi največ pove, če se pogleda ljudstva, ki še živijo v sozvočju z naravo. Kakšen antropolog tukaj? Pa naj malo razloži.

Devi wrote on 30.04.2004 at 11:48:18:


Tega smo se že parkrat  dotaknil. Hipijevsko gibanje je z detabuizacije **xa reakcija na  čustveno izpraznjenost potrošniško usmerjenih protestantskih družin, v katerih so sami gor zrastli v petdesetih letih.  Na svobodni **xualnosti utemljene po moje niso imele prespektive ne tolk zato, ker so zavrnile potrošniški način življenja, ampak zato, ker folku enostvno niso zmogle zadovoljit prvinske potrebe po pripadnosti. Keč je v tem, da ne moreš pripadat vsem v neki ohlapni  skupnosti, ampak se potreba po pripadnsoti zadovljuje samo  samo skoz pripadnost konkretnim osebam. Družinskih oblik je blo skoz zgodovino malo morje in še se jih bo na novo inoviralo, ampak vsaka mora zadovljit potrebo posameznika po pripadnosti konkretnemu drugemu, skoz katerga se  vzajenmo tvori polnost/celota. Komune   znotraj svojih skupnosti tega filinga pripadnosti niso uspele razvit, zato se na zahodu  tud niso prijele  kot družbena inovacija. Grupnjaki, **svobodne zveze itd.  so njihov odmev v sodobni čas in vsaj jest se od njih še vedno počutm bolj ogroženga kot pa osvobajojočega, ker ne čutm nobenga posebnega kreativnega naboja v njih. Negativne kreativnosti, s katero so razkrinkaval in  rušl  hipokrizijo tedanjih primarnih skupnosti,  enostavno niso uspel pretvorit v pozitivno. **x je bil za njih orožje in ne orodje, zato ni čudn, da smo v osemdestih in devetdestih dožilvel reakcijo konzervtivizma, ki je prinesla obsodbo pridobitev   **xualne revolucije v šestdestih in sedemdestih.   Jest se sicer  nimam za konzervativca, vendar verjamem v nujnost družine v kakršni koli obliki prav zarad tega, ker se le skoznjo lahko človk nači konkretne pripadnosti drugmu.    

Lilith wrote on 30.04.2004 at 07:33:42:

Lilith,

Ce bo recimo tvoj ravnatelj slucajno prisel na dan z idejo, da bi ti med pocitnicami malo dezurala v soli, namesto (zasluzeno) uzivala na Aljaski, se ga nikar lotit s pestmi. Kljub temu, da se ti bo zdelo to nasilje nad tvojo osebnostjo. Bognedaj, da bi ga se kamni podila pred solo, ko te bo prepriceval, da je to normalna zahteva in pa celo tvoja dolznost. Samo ne ... Nikar ...

bp (ki ne more necesa razumet, kadar noce necesa razumet, pa da se na glavo postavis)

Valentinaa wrote on 30.04.2004 at 12:00:48:


Odvisno od kulture....