exorcist wrote on 15.04.2004 at 18:31:39:



To ni zavrtost, ni nezaupljivost...je le način tvojega preživetja.
Osebno sem prepričana, da je ta tvoj hladni jamesbondovski odziv trenutno edini odziv, ki ga imaš na razpolago in se hkrati ob njem počutiš dobro (beri:varno).
Vse ostalo bi bilo siljenje sebe v nekaj, na kar nisi pripravljen....še ne.

Vse ob svojem času...in prepričana sem tudi, da bo prišel čas, ko bodo te stvari stekle same od sebe...in takrat ti ne bo treba veliko razmišljati....

Pa še to. Za naše dobro je, da ne popustimo pritisku okolja in vseh tistih: glej kolk si že star-a, moral-a bi.... Naj se folk na glavo postavlja, če hoče....bistveno da sledimo svojim občutkom.... To je edina prava pot.

hm jst bi reku, da ni tok važen cilj kot je važna pot
dokler ohranjaš svojo integriteto (pri sebi in zase) ti nič ne more do živega, najmanj pa to, da se pri keri "opečeš"

če odmisliva strah pred zavrnitvijo, pa lahko rečem le: uporabljaj kondome, poizkušaj kaj ti paše ker le tako boš zvedu

to, da ohranjaš svojo integriteto, zame pomen predvsem, da:
- si tak kot si
- vedno jasno poveš kar misliš na primeren način
- greš vedno za tem kar si želiš
- jasno izražaš svoja čustva taka kot so
- držiš svojo besedo sebi in drugim
- ne počneš stvari, za katere veš, da ti pobirajo energijo
z mal energije je namreč težje ohranjat integriteto

btw jamesbond ni vzvišen

Lilith wrote on 15.04.2004 at 18:46:53:


No, saj to se glih sprašujem, če morda kaj zamujam, da recimo življenje odide mimo mene, pa se tega niti ne zavem. Namreč nekateri so mi tudi tukaj na forumu agrsivno sugerirali v bistvo svoje lastno mišljenje, vsaj tako se mi dozdeva, kar pa se mi tudi ne zdi prav, ker to ni nasvet, ampak vsiljevanje, pa opažam da je vendarle najbolje, da se zanesem le nase, da delam tisto, kar mi pravi intuicija, kot si ti zgoraj omenila, saj ni moč definirati, kaj je normalno in kaj je nenormalno, za kristjana bi bil recimo greh jesti meso na pepelnico, ateisti to nič ne pomeni, za žida bi bil velik greh jesti svinjino, kristjanu to nič ne pomeni itd. Pač različni pogledi...

Tako da sklepam, da kakor smo si ljudje različni, tako se razlikujejo tudi naša mnenja in razmišljanja, ker gleda vsak na isto zadevo iz svojega zornega kota, kot da recimo opazuješ oljni madež na asfaltu pod določenim nagibom, da bosta dve osebi gledala isti oljni madež, ampak en bo videl v takih marvičnih barvah, drugi v drugih, tretji pa vse črno, pač pod katerim kotom bo kateri gledal, take barve bo tudi videl. Po svoje ima vsak prav, in tudi moti se, ampak oljni madež pa vseeno ostaja enak, še skoz je olje, le vtisi so drugačni. Misliš to?

Podrugi strani pa....

Ne vem, v meni se je že večkrat porodila ideja, da bi šel čez vse svoje tabuje, porušil meje, ampak se bojim, da me ne bi katapultiralo v drug extrem, v drugo skrajnost, če smatramo to moje dosedanje stanje za ekstrem? Ne vem, če bom imel kakšno korist od tega.... Ne vem, kako bi ostal na sredino?

Kot sem že omeil, tole "jamesbondovsko" obnašanje me tudi glih najbolj ne osrečuje, ker me zmrazi od njegove hladne karizme, ker se mi zdi, kot da bi čepel v pat poziciji, kot pri šahovski igri, ko se kralj ne more več premakniti na nobeno drugo mesto, ampak lahko le pasivno kot šahovska figura opazujem okolico, ker drugače bi bil šah, da mogoče s tem zanemarjam določene komponente svoje psihe, morda seksulano raven, ne vem, morda ne? Verjetno je najbolje, da spojimo več barv plastelina, več aspektov svoje duševnosti, in ga zagnetemo v kepo, skupek, se pravi, da bi s tem postal bolj raznolik, pester, da dobimo otenke, tako pa se mi zdi, da sem pust, črno-bel, sestavljen zgolj iz dveh dimenzij, da mi nekaj fali, pa še sam ne vem, kaj točno?

Še tretja varianta....

Govorim pogostokrat o načelih, ampak ne vem, če niso ta načela le druga plat istega kovanca in morebiti celo sopomenka za zavrtost in za kompleksnost? Ker to poudarjanje in glorifikacija čistosti in nevemčega vsega, je, se mi zdi, tudi izmišljotina patriarhalna družbe, ki so hotele imeti ženske na povodcu, da so ji omejili spolno svobodo. Tako recimo kot tradicionalnih židovski ali muslimasnki familiji, ko ženska nima nobene besede, bil bi pa nevemkakšen greh, če ne bi ženska stopila v zakon kot devica, za moškega pa se nihče ne vpraša. Torej, vsaj sklepam tako, tole moje inkvizitorstvo izhaja iz mojih frustracijskih kompleksov, iz mistifikacije spolnosti, ker se rad obotavljam ob drugih ljudeh in jim očitam spolno nemoralo in podobne stvari, ki me po pravem, če bi imel vse pošlihtano v glavi, ne bi smele niti zanimati, kaj šele da bi koga napadal.... Verjetno si to sam podzavestno želim in na nek način drugim zavidam, ker nisem izkusil tega, ker si ne upam, verjetno iz straha, kar drugi počnejo? Kak gledaš na to? Saj vemo, da je že Freud libidu pripisoval velik pomen, po moje niti ne tako zmotno, kot mu je očital Jung, da se preveč osredotoča na spolnost?

Lilith wrote on 16.04.2004 at 08:41:48:


Na, tale je pa meni mimo; če ne še iz drugih mnogih razlogov pa zgolj zaradi tega, ker ga jaz nisem tako dojela. Če ga bp ne bi začutil, ne bi mogel tega napisati, kar je.

Lilith wrote on 16.04.2004 at 08:41:48:


Ej, Lilith, izredno pametno in zelo preudarno pisanje. Zdi se mi, da sem te na začetku napačno ocenil in podcenil, dobil povsem zgrešen vtis o tebi, zdaj pa vidim, da pišeš zelo trezno in razmišljujoče, rezen če, v kar sicer dvomim, da mi serviraš to, kar dejansko hočem slišati, kar pa nekak ne morem verjet, da bi mi laskala samo zato, da bi dobila mojo potrditev in bi ti prikimaval. Po moje ti edino manjkajo samo še izkušnje, ki bodo pika na i tvoji praksi, konkretno delo z ljudmi, kar pa seveda pride z leti, ker si še itak mlada...

Tokrat si zadela kapico od žebljička, kaj je kdo hotel dejansko izrazit, dobila si uvid, si ga "skužla", po domače povedano, kot v tem primeru pri bp-ju, ki me, kot si že rekla, ni niti malo zastopil, "štekal", kar povsem drži, seveda ne po svoji krivdi, ampak ker razmišlja na nekoliko drugačni relaciji kot jaz, ki se povsem razlikuje od mojega pogleda na svet in na sebe v končni fazi.

Tudi tu imaš verjetno prav, da morda nekoliko preveč govorim o sebi, morda malo preveč zaupljivo in naivno, kar se mi lahko tudi maščuje, če začnem sprejemati ideje in misli drugih, tako kot suha spužva, da samo nekritično vsrkavam in se napojim z nečim neznanim, če me ljudje obravnavajo refleksivno, kot "špigel" svoje lastne osebnostne strukture, se pravi, da v meni skušajo sebe prepoznat oziroma me prikrojit njihovim lastnim merilom in normam, za katere so sami prepričani, da so pravilne. Hm, samo problem je v tem, da se mi zdi, da sem itak poln nekih vzgibov, ki mi ga je pogojilo in vsililo okolje, ki pa zopet niso moji lastni, ki mi zelo škodujejo, pa tudi zelo dvomim, da so "pravi", že v nekaem okviru, ampak..., zato nekak poskušam te vzorce zamenjat z drugo miselnostjo, posikat druge poti, opcije, rešitve, ker semi zdi, da je vsaka boljša od moje dosedanje "ekstremistične", ko ne sprejemam ničesar, kar je zunaj mene, kar se razlikuje od mojih trdno zasidranih idej pridobljenih z vzgojo. Verjetno bi bilo bolje, da jih samo izpilim in nadgradim, ne pa da jih v celoti zamenjam in odvržem na odpad, kar bi bila verjetno preveč radikalna poteza, ker bi bi postal povsem drug človek, ali pa morda ne?

Čuj, če meniš, da mi to škoduje, da javno nalimaš svoje mnenje na ta topik, tako kot jaz, pa da se kaj več razpišem in razglabljam o tej tematiki, tega ne stori, saj ti znaš bolje ocenit konkretne situacijo in zadeve, kako stojijo, sajk tudi razumem, so zadeve, ki se jih pove le na štiri oči in niso za v javnost, ker lahk marsikdo to izrabi, v nasprotnem primeru pa si kar daj duška, ker me to sicer ne moti. No v bistvu, pa vprašujem samo za mnenje, ne zahtevam pa neke globinske analize o sebi...

sinjeoka wrote on 16.04.2004 at 10:10:03:


Hm, težko bi rekel, da mi je kdo vsiljeval karkoli, gotovo sem se "navlekel" določenih idej, tudi malce preveč ekstremnih stališč, ker sem tak človek, ki je vse verjel, vse požrl, ampak nikoli prebavil, seveda saj so za vsakega otroka, predvsem starši ali vzgojitelji neke vrste bogovi, ki jih otrok občuduje in se jih brezpogojno verjame, kasnej začneš gledat na taisto stvar mogoče malo drugače, kateri ima srečo, da vsaj misli o tem, no vsi ne, odvisno tudi od karakterja, kaki se "skotnemo" na svet,  že pri dojenčkih so razlike, eni se nonstop drejo, drugi so bolj mirni, tatretji se zopet v nečem specifičnem razlikujejo od drugih, saj v končni fazi je vsaka vzgoja v bistvu na nek način "pranje možganov", pregibanje leskove šibe, ko je še mlada, kam ju usmerijo, tja bo rasla, če jo na sever, pač toliko večja smola za tistega, kasneje ko pa postane šiba stara veja, se je ne da več pregibat, ker utrdi, kvečjemu jo lahko zlomiš, če bi psokusil s silo, s čimer pa nisi ničesar rešil. To je isto, kot da bi hotel spreobrnit muslimanske skrajneže in teroriste, ne da se jih, ker ni protistrupa za verski fundamentalizem, če recimo že palestinski otroci v mali šoli rišejo risbe samo na vojaško tematiko, tanke, pobijanja izraelskih vojakov itd., nahujskani so do amena, pa še sam si ni kriv, da je tak... ker je vsaka vzgoja prežeta z določeno ideologijo, tako kot vera ali politika, torej ima tudi slabe lastnosti in je lahko zelo manipulativna, pač odvisno. V glavnem lahko samo upaš da je t.i. "pranje možganov" potekalo v pozitivni smeri, ni bilo prisotne toliko manipulacije, da so leskovo šibo usmerjali na jug ali vzhod, stran od prepiha.....

Madan Gopal Das wrote on 16.04.2004 at 10:43:59:


Sicer imaš dober namen kot Stojchy, ampak taka verska modrovanja ničesar ne razrešijo, tako kot vsaka ideologija pripomore bore malo k konstruktivnemu reševanje lastnih problemov, psiha je preveč kompleksna, da bi se jo dalo na tako "cenen" način razlagat, da bi lahko nekomu svetoval nek verski napotek, pa bi bilo konce komedije, vsaj pri večini ne. V določenih primerih pa da,ampak ti so redki... Če bi bilo tako, bi vsi konvergirali k Prem Rawatu, ali v krščanmstvu, ali k Hari Krišni itd, mapak problemi ostanjeo, kvečjemu smo jih prekrili s prevleko neke ideologije... Meni se zdi, da je vse to le odmik od sveta, beg od lastrih težav,da gre nekdo v Indijo, namesto bi se sam, zdaj in takoj, še tukaj v Sloveniji spoprijel s težavami, ki ga pestijo. No, morda večina ne gre iz tega razloga vIndijo in se prepisuje v druge vere, ampak pri večini je tako, vsaj tak občutek imam.