Devi wrote on 20.04.2004 at 15:09:46:


Zdaj te pa ne štekam, o čem govoriš?

Quote:


BP, definitivno je neki med nama , dons ko sem tam gor omenil, da mi je vseen kaj papeža daje, sem ravno tako hotu Busha še omenit, kako se on sklicuje na Boga in podobne štose... Ja mi je tud to vseen kaj Bush govoriči...  

vida wrote on 21.04.2004 at 10:45:10:


Ja sam odločit se moraš.

al se boš ukvarjala s stotimi pojmi al z enim, ne vem je to res tako težko...

Npr.
kot sem se včeri po dolgem času nasmejal kristalcem in indigosem.... če pozorno prebereš, objavljen tekst, ti je lahko jasno, da se vsak tako trudi delovat, 100%:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=108244...


Sam vsakega ke pa sem mal zanese. Tud naciste, komuniste, križarje, kogarkoli....  je fajn zaneslo, pa so v svoji globoki želji želeli delovat ravno tako. Če bi jim v nekem trenutku rekla, ali ti deluješ tako, bi ti vsak od njih reku, SEVEDA.

Sam, vsak človek je na poti učenja in na neki svoji vibraciji.  in zdej če rabiš naštudirat milijone pojmov, te zna to precej zbegat, mene je. Mam zato pa po drugi strani en vpogled, v vse te iluzorične pojme, ki mi pomagajo, kdaj kej razvozlat, zarad drugih samih.

Tko da že z URA-zumevanjem, spoznavanjem samo enega pojma LJUBEZEN, maš čist zadost dela za neki cajta. To je moje mnenje in izkušnja.

Lilith wrote on 21.04.2004 at 11:07:26:


itaq, sam če klikneš search, je blo o njej tukaj že veliko povedanega, ....


P.S. namenoma (nalašč) nočem uporabit pridevnikov (univerzalna, brezpogojna.....)

vida wrote on 21.04.2004 at 11:24:42:


Ne verjamem, da si moramo ljubezen zaslužit. Potem bi to bilo  zelo omejujoče in pogojujoče.

Čisto banalen primer: ko se staršema rodi hči in je oče trdno zaverovan v stališče, da je le sin zanj ustrezen potomec, si hči ne zasluži ljubezni, ker ne izpolnjuje pogoja?

vida wrote on 21.04.2004 at 11:24:42:


Vida, izhodišče zameni pa bo mogoče lažje, sej ne rečem, da gre meni gladko od rok.

Sam načeloma štarti od nič ljubezni (teme), pa se počasi osvetljuj.... Jest si ničesar ne lastim, jaz raziskujem in spoznavam zadeve skozi svoj life. Iz dneva v dan.

Od kje si sram potegnila?

Gru Gru wrote on 21.04.2004 at 12:15:36:


iz sebe. Vzorec.
Ker nisem bila nikdar v redu  

Lilith wrote on 19.04.2004 at 16:16:15:



Jung je kot globinski psihonalitik iskal v religioznih naukih in obredih tisto simboliko, ki praktikanta potegne v živo sočenje s svojo koletivno nezavedno arhetipsko zasnovo. Če ta simbolika ne 'deluje', potem je bila zanj religija mrtva, obredje izpraznjeno in parktikatu je onemogočen dostop do nezavednga. V tem smsilu je blo zanj  versko prakticiranje samo imitacija nečesa, kar je bilo nekoč morda živo, zdaj pa ni več,  zato je bla  zanj  religija živa samo,  če se je zmogla  notranje preobražat  in s tem ohranjat svojo vitalnost.

Vedenjski terapevti dons niso tko neizprosni kot je bil jung, saj so pogruntal, da določeno   obnašanje  že  samo po seb okrog tistega, ki tako obnašnje prakticira, ustvarja take okoliščine, da praktikant pol  iz teh okoliščin črpa osnovo za lastno obnašanje. Iz tega logično sledi,  da če obnašanje  spremeniš, s tem spremeniš tud okoliščene, ki so vplivale na tvoje prejšnje vedenje in tako te te nove okoliščne same podpirajo v tem spremnejnem vedenju. V tem smisilu je tud vera lahko učinkovita tud če je samo imitacija, saj če se začneš obnašat magari tko kot verski nauki zahtevajo od tebe (ne da bi jih ti notranje predeala in sprejel skoz lastno izkušnjo),  boš  okrog sebe s tem ustvarjal okolje, ki te  bo povratno res spremenilo. Ta spremeba ni več imitacija, ta sprememba je dejanska in tud globinska, čeprav ni izhajala iz žive vere.

Na takih  učinkih   vedenske  terpije konc koncev temeljijo vse reahbilitacijske oblike od zaporov do komun in podpornih skupin, v katerih folk imitra drugačne vedenjske obrazce,  da bi se na podlagi povratnega učinka iz pozitivnih učinkov teh sprememeb v oklolju tud sami globje osebnostno preobrazli. Če te pozitivne spremebe v okolju res ustvarjo pa  je seveda drugo vprašanje, v neki izolirani skupnosti z istim ciljem  za to več možnosti,  v  nekontroliranih okoljih izven terapvetskih (verskih?) skupnosti pa je seveda treba bit predhodno  globinsko centriran bodisi s predhodno vedenjsko terapijo bodisi z avtentično (religiozno) izkušnjo.