Včasih so si ljudje po nekem exchange rate-u zamenjevali dobrine med seboj, kože pa školjke, ... Od nastanka denarja naprej, pa je le ta postal univerzalno menjalno sredstvo. V čem je problem? Lahko bi bila tudi usluga za uslugo. Ampak, psihiater ne potrebuje tolk različnih uslug od 10 pacientov dnevno. Pa tut ni praksa, da bi mu eden prinesel kruh, drugi jogurt, tretji dva krofa itn., ker to ni praktično.

exorcist wrote on 21.04.2004 at 19:52:07:


Motiš se in te popravljam.
In sprejmem opravičilo...tokrat.

Lilith wrote on 21.04.2004 at 21:11:50:



Jaz pa sem nekako 99% prepričan, da se ne motim, če se spomniš, ko smo se peljali iz Harryjevega piknika, tik pred Mariborom, ko sem te malo izpraševeal oziroma si sama nekaj bežno omenila. Kar se tiče določenih detajlov, je moj spomin izredno dober....

exorcist wrote on 21.04.2004 at 21:36:40:


Ja, exo, povedala sem ti, da delam specializacijo.

Tisto z odprtjem privatne prakse pa si mimo vsekal.

Lilith wrote on 21.04.2004 at 21:53:27:


ne ne to, rekla si nekaj v zvezi, da se da bolje zaslužit, kar je v bistvu racionalna odločitev, ampak nekako povezava mi ne klaple, napredovanje samo zaradi zasluzka, ne pa da bi rekla, zanima me stvar, ker hocem ljudem pomagat, se pravi glavni motivacijski element je bil denar, morda ne no, ne vem, morda napacno sklepam, ampak malce dvomim.....

Donna wrote on 17.05.2004 at 17:00:50:


He, he, zakaj pa to misliš? Exorcist se pozna, še predobro, tudi zavedam se, kaj počnem....  

Med temi petimi študenti nisem mogla biti (bod no resen), ker sem premlada. Žal. Škoduje kaj? Bi napisu, kaj si mislu s tem povedat?
Nobenemu človeku ne škoduje prav nič, če se v to le globoko prepriča. Vse je namreč v glavi. Med možganskimi krivuljami se rojevajo vsa čusta, vsi misleni procesi, vsa logika pa tud nelogika. V naših glavah je milijon podatkov, nekaj neobdelanih, nekaj obdelanih v detajle. Tam se rode vsa naša čustava, hrepenenja, žalost, obup, melaholija, evforija, sovraštvo, ljubezen...pa še kaj. Tam imamo našo memorijo, čuvano in spravljeno varno pod oklepom. Naše misli nas delajo to, kar smo. Zavajajo pa nas čustva:strasi, strah, obup. Pa kljub ločenosti obeh možganskih polovic delujemo kot popolna računalniška celota, programirana z najbolj izpopolnjenimi programi. Kemija v glavi je zamotana zadeva kemičnih procesov, ki ne vem, če so vsi pametnjakoviči že pogruntal katerih. Kako se vednem, kaj govorim, kako govorim, kakšne so moje geste, kako reagiram v določenih okoliščinah in dogodkih pa je samo moja enkratna podoba mene kot človeka, osebnosti in tistega Beautiful mind-a...ki ga ne bo, ne more in in ne zna razčlenit nobena psihologija tega sveta...
In dalje...Samo desetino vseh svojih zmožnosti uporabljamo ljudje? Ali to mogoče veste? Samo desetino naših misli, želja, hotenj se uresniči...Samo desetino vse glasbe na svetu slišimo, okušamo samo desetino vse dobre hrane, vidimo samo desetino teh lepot sveta in živimo samo desetino vseh ljubezni, ki smo jih zmožni? Kaj pa ostalih osemdeset procentov? A? Bi si ne želela spoznaja, da sem samo desetino vsega lajfa živela in izkoristila le desetino vseh strasti in ljubezni tega sveta. Ljudje, ne pozabite tega, ker pol je tko, kot, bi sploh ne živeli, ne ljubili...Samo desetino vsega boste doživeli...
In Kr en, si mogoče padu iz nebes? Ker če si, kam tvoj duh drvi? V brezno žaljenja...al pa zajebavanja, po domač. Meni si nič ne pozna, se mi ne more. Tako sem se prepričala. Kaj bi se mi pa poznalo? Kje? Na obrazu? V očeh? V kartoteki...V besedah, ki jih tuki gor pišem?
Ah ja. Prokleta desetina!
D*[color=Blue][/color]