lola wrote on 05.05.2004 at 11:26:28:



Tole si dobro napisala Lola.
Ti pa priporočam, da daš svoje otroke, če jih imaš ali da poveš sosedom, znancem in prijateljem za čistilnega učitelja in naj zaupajo otroke našemu čistilcu Andresu, mislim, da jih bo najbolje poučil kaj je to ljubezen, spolnost in grupnjak.
Pa vso srečo, pa sej ne bodo potrebovali sreče, sej bodo v dobrih rokah.

Lilith wrote on 05.05.2004 at 11:23:43:

Lilith, nisem do vseh enak. Pa tudi med vrstice ni bilo vedno zapisano tisto, kar tam ti preberes.

bp

sinjeoka wrote on 05.05.2004 at 11:31:13:

Ne verjamem, da bi znal najti en sam odgovor, ki bi pokril vse probleme in vse primere.

Aja, zadnjic sem slucajno v nekem casopisu naletel na statistiko (se ne spomnim kje in stevilke navajam po spominu), ki pravi da Slovenci kupujemo 50% avtomobilov nizjega razreda. V Evropi je ta odstotek okrog 20%, v drzavah pristopnicah EU pa tam nekje 27%).  Najbolj popularen avto je Clio.

Glede na te podatke, mi tvoje gornje trditve zgledajo kot marketing, samo mi ni jasno, kaj mi poskusas prodat.

bp

lola wrote on 05.05.2004 at 11:26:28:


Po moje se otrok s takim  pozdigovanje glasu ne ščiti kaj dost. Glih kontra, naše povzdigovanje glasu čutjo kot moraliziranje, obejkt obosojanja pa se jim zdi zarad prepovedi še bolj vznemirljiv, zato tud zlahka najde luknjo za vdor v njegov slabo zaščiten osebni prostor.

Po moje otrok ne moremo  začititit  pred neugodno družbeno klimo s tem, da jih držimo zaprte znotraj svojga osebnega prostora, ampak zgolj s tem, da jim z zgeldom zgolj  pokažemo vrednost trdnega osebnega prostora sploh, da si ga bodo motiviran tud sami ustvarit. Tko npr. ne moreš preprečit tega, da se bo otrok drugiral s tem, da boš obsojal drogeraše, mu onemogočal stik z okoljem, v katerem je prisotna droga itd., ampak se mora otrok zavedat, da bo sam odgovoren za to, ali bo podlegu blišču in bedi drogeraške scene  ali ne. Zato ne bodo krivi niti njegovi drogeraški prijatli niti dilireji niti pruknjeni prfoksi v šoli niti jest kot starš ampak njegova lastna nesposbnost in nepripravljenost ustvarit si osebni prostor, v katerem  se na subtilne  ali agresvne vplive naštetih družbenih dejanikov  nima kaj za zgovarjat.

Quote:


zdaj si si odgovoril na vprašanje od kod izvira "manko" ... oziroma da je to približno enako kupovanje statusa v družbi ...

... kar se pa kupovanja statusa tiče, ti pa lahko iz latnih izkušenj povem, da smo slovenci pravi južnkai v tem smislu" ogormno investiramo v kalup (beri cunje in avto)

sinjeoka wrote on 05.05.2004 at 13:15:43:


Trdim,  da ni dobro obosojat, kar pa ne pomen, da bi moral molčat.  Naprotno, pomen komunicirat in to dost ampak na način, da si otrok sam ustvrja vrednostno sodbe, ker le če si jih bo sam ustvaru bo  tud čutu osebno odgovrnega za to, če bo zadeve spustu v osebni prostor al pa ne.  Ne more si ustvarit sodbe, če zadeve ne pozna in  če ji ne pusti tolk bliz, da jo sploh lahko zavestno sprejme al pa zavrne. Govorit je potrebno in to dost in zihr se skoz komunikacijo odraža tud naš vrednostni sistem, iz katerga je otroku razvidno, kaj jest spuščam v svoj osebni prosotor in kaj ne. Samo otrok se  mora naučit ločit, da to je moj prostor in ne njegov in da če bo men  nesprejmljive stvari spuščov v svoj osebni prsostor ne bom zarad tega najebal tolk jest kolkr predvsem on sam. Zato je  pogovor čist kontraprodukitiven, če gradi na obsodbi/prepovedi  in ne na inforamciji, ki dopušča izbiro in s tem na odgovornost za izbrano. Za tisto, človeku  otroku ni prepuščeno izbrat, mu tud odvornosti  ni treba prevzet in čist prav nardi, da jo preloži na kogarkoli izven sebe in zato se marsikdo čist upravičeno cel lajf počut, da je  žrtu drugih.    
 
           

sinjeoka wrote on 05.05.2004 at 13:13:57:

Ne cisto. Ne gre toliko za kupovanje statusa, ta je samo ena od oblik, kot za potrebo pripadati oz. biti sprejet.

bp