Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Page Index Toggle Pages: 1
(Read 1232 times)
exorcist
Ex Member




Detabuizacija samomora
29.04.2004 at 22:19:42
 
Zanima me, če se je že kateri od vas soočil s smrtjo osebe, ki vam je bila zelo blizu? Kako ste sprejeli ta njegov odhod, morda kot bolečo izkušnjo, kot strahpetstvo ali z razočaranjem?

Večkrat rečemo, da je nekdo šel zavedno v smrt, pri polni zavesti. Jaz pa bi rekel, da se ljudje ne ubijejo sami, ampak jih "bolezen" ubije, saj ima vsak določeno mejo, kritično točko. Bolezen lahko rezultira v različnih oblikah duševnega trpljenja, sprva morda od navadnega malodušja pa vse tja do težjih duševnih boleznih, ki se je morda kapljica za kapljico, dan za dnem in leto za letom nabirala v človeku, dokler sodu ni izbilo tla oziroma je hruška postala zrela.

Zdi se mi, da ljudje prehitro izrekamo obsodilne sodbe, ne da bi pomislili, kako smo drugi dan zanič, če smo samo eno noč prebedeli, ali nismo mogli zaspati, v kašnem stanju se morajo šele nahajati ljudje in kako jim je pri srcu, ki so v tej "zoni somraka" morda nahajajo leta ali celo desetletja.

Recimo nihče se ne zgraža, če kdo umre za rakom, reče pač, da ga je bolezen pobrala, če pa si nekdo vzame življenje, pa hitro obvelja, da je izobčenec, deležen je celo obsodbe s strani religioznih dostojanstvenikov, ki mu s s svojim obsojanjem avtomatično zaloputnejo vrata do "božjega kraljestva", pri čemer pa se ne zavedajo in nihče niti ne pomsili, da je večina teh zbolelo za mnogo hujšo boleznijo, ki nima oblasti zgolj nad telesom, ampak razjeda tudi duha, lahko ji rečemo "duševni" rak oziroma duševna bolezen. Pač vsi smo podvrženi določenim boleznim, vsak ima genetsko Ahilovo peto, šibko točko; enim odpove srce, drugi bolehajo za visokim pritiskom, tretji pa predčasno zapustijo ta svet zaradi slabe duševne konstitucije ali odpornosti....
Back to top
 
 
IP Logged
 
Lilith
Ex Member




Re: Detabuizacija samomora
Reply #1 - 29.04.2004 at 22:31:38
 
Ko govoriš o smrti bližnje osebe, imaš v mislih najverjetneje samomor.

V času srednje šole sem bila del ene skupine, znotraj katere smo se družili na podlagi pripadnosti določeni mladinski subkulturi. Eden od prijateljev je naredil samomor. Niti osemnajst let še ni imel...

Spomnim se....predvsem žalosti.....pa jeze....ne nanj, pač pa na družbo kot tako, ki ga je (po mojem takratnem prepričanju) pahnila tako daleč...
Spomnim se....moje mame...ki si je delala skrbi okrog mojega takratnega razpoloženja  (šele pred nekaj leti sem izvedela, da jo je bilo strah, da bi tudi sama naredila kaj takega)

Kaj hočem povedati...

Ne jaz ne ljudje okrog mene nikoli nismo obsojali... le izredno bolečino smo občutili....in spomnim se, da smo se takrat vsi po vrsti tolažili z ono pesmijo od Maidnov...Only the good die young...

Mislim...da je Damjan na nek način bil naš heroj.
Back to top
 
 
IP Logged
 
exorcist
Ex Member




Re: Detabuizacija samomora
Reply #2 - 30.04.2004 at 18:02:31
 
V kaki kliki si bila to in zakaj bi ga skupinica spravla do tega, da bi se človek ubil? Menda nisi bila kaki satanist ali kaj podobnega?
Back to top
 
 
IP Logged
 
Lilith
Ex Member




Re: Detabuizacija samomora
Reply #3 - 30.04.2004 at 20:42:45
 
Bog ne daj...to si čisto narobe razumel....ko govorim o družbi, imam v mislih ožje (starši) in širše družbeno okolje, ne pa našo skupinico.
Back to top
 
 
IP Logged
 
exorcist
Ex Member




Re: Detabuizacija samomora
Reply #4 - 30.04.2004 at 22:56:42
 
Po moje ti ljudje, ki naredijo samomor, dejansko nočejo umreti, ampak ko jih bolečina preraste, postane neznosna, pa ne vidijo nikjer nobenega izhoda, vse črno, potem se pač odločijo za tako radikalno potezo.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Page Index Toggle Pages: 1