Quote:V prvem letniku gimnazije mi je moja hči povedala, da: <TO JE PA TOO MUCH>. Zanalašč se ene od njenih sošolk na hodniku zaližejo. Pa ne s fantom. S sošolko?!
In pol:<Mtka, dej povej, kakšem JOKE je pa to?> <A sta lezbači?!> <Ma, ne no!> Ma, kako si boš pa tole razlagal EX_?
Eh, saj punci nista nič krivi, to doma nekaj ne more štimati, da tako hlepita po pozornosti. Verjetno take otroke doma starši ignorirajo ali jim je malo mar zanje, se pravi zelo slaba vzgoja...
Quote:Hec a? Ja je. Pa pustimo najstnike. So ljudje, ki naravnost uživajo v razkazovanju svojih lizaških sposobnosti v javnosti, ali pa se celo razkazujejo v svojih dejanjih...kaj vse je in ni mogoče narest, če si le upaš, ker samo upati je treba.
Ja, razkazovanje, ki se rahlo nagiba k eksibicionizmu. Samo da se na zunaj vidi, kako pa je z notranjosto? Moraš to vsem pokazati s svojimi lizalskimi akrobacijami, če imaš drugega rad? Se res prava ljubezen postavlja? Ne verjamem, saj ne vidi potrebe, če je iskrena. Zaljubljenca lahko povsem ločiš od družbe in bosta še vedno zadovoljna, le če imata drug drugega. Ti pa se mi zdi, da rabijo okolico, da jih vidi. Zagovarjam neko zlato sredino! Drug ekstrem bi bil, da se ne bi v javnosti upala niti prijesti za roke ali cmoknit, da bi vse skrivala....
Quote:Pa še en štos, čisto resničen. Zgodilo se je v gledelišču. Sta dva podrla skorej celo sceno s firenki vred med predstavo...Jima je zapasl in sta se dala dol kar za odrom. Ni niti bla panika, le mal smo se smejal...Jaz sem umirala od smeha, zdela sta se mi na moč originalna, izbrala sta si namoč primerno lokacijo, pa niti slučajno se nista pustila zmotiti.
Tudi rahlo neokusno, če so bili v gledališču še malce manj liberalni ljudje, posebaj otroci. Namreč nekomu reprezentirati spolni odnos v javnosti, je tudi oblika agresije in vdor v lastno privatnost, če tega nočeš gledati.... Vedno je treba upoštevati ljudi okrog sebe, ne pa se vesti egoistično, ko se požvižgamo na druge, čeprav je bila scena malce neoukusna za ljudi drugačnih prepričanj in nazorov, in celo žalitev, npr. za določene vere. To je isto, kot da bi šla kaka Evropejka z ultra kratki minici mimo kake mošeje v islamski državi. To pomeni samo namerno provukacijo in norčevanje se iz vere drugih ljudi, ki ne kaže niti trohice rešpekta do muslimanov.
Quote:Nekatere pa dobesedno to spodbuja. Recimo: nenavadni kraji, priče, zavistni pogledi... Sem mela enga fanta (davno nazaj), ki je bil specialist v izbiranju lokacje. Verjemi ali ne, najraje je une stvari počel v avtu na pokopališču. Tudi to ne zmore vsak. Pa sem mu na koncu love stroy zabrusla v obraz, da definitivno ni čist NORMAL. Pa veš kaj je odgovoril? Da je normalno vse. Mogoče.
Hm, ne vem, še ena uganka več, zakaj nekatere posameznike to tako rajca, da se zbližajo na tako neudobnih in utesnjenih krajih, kjer se še razkomotit ne moreš prav? Če se to sprevrže v odvisnost, da vedno rabiš bolj "odštekane" lokacije, da se vse stopnjuje, potem je jasno, da se to ne more odnesti na daljši rok... Namreč, kaj pride za tem, ko se sladoled hipoma poliže in vse naenkrat v sebe zmečeš, ostane samo pusta palčka, kjer te več nič ne more zadovoljiti. Jaz sem še skoz mnenja, da je treba sladolet lizati zelo počasi, da zraven uživam, ko ukušam sladkosti...