Mene osebno takšna dejanja zmedejo. Nič nimam proti izkazovanju naklonjenosti do partnerja, po drugi strani, pa me takšno izkazovanje postavi pred moralno dilemo, ali gledati, ali pa se diskretno obrniti stran.
Če gledam, potem to ni spodobno, oz. se dva (vsaj takšne imam jaz izkušnje) počutita nelagodno, jima je nerodno oz. točneje, ponavadi je dekletu nerodno.
Če ju ne gledam,se diskretno obračam stran, no ja, to pa že za mene ni več tako enostavno. Še najbolj me pa vse skupaj zmede, ko moji hčeri to čisto tako, brez zadržkov, opazujeta in me po možnosti še kaj povprašata. Kaj naj rečem. Da je to nekaj normalnega, oz. da se to moralno dopušča, torej bosta nekoč tudi onidve to prakticirali (brez vsakega sramu, ali pa kljub sramu), ali pa rečem, da to ni najbolj primeren način izkazovanja ljubezni, potem ju bom pa učila, kako se obsoja...

Ali res lahko vse sprejemamo pri drugih? Je res tako zelo slabo, če obsojaš?

Kaj so eni zakomplicirani  

Quote:


Ah...


torej je drugačnost zakompliciranost?

Še dobr, da obstojijo drugačni in drugačnosti, ker drugače bi na svetu vladal en živ dolgčas, bili bi tako popolni, da bi se sami nad seboj zjokali.

Pri otroški vzgoji pa se vsem staršem dogaja, da spoznajo ravno takrat, ko so njihovi otraci najstniki, da nobena vzgoja ni popolna, ker takrat našim angelom kemija dela sto na uro, resnično so problematični, uporniški in sami svoji. V iskanju lastne identitete iščejo vse mogoče, mi starši pa žal takrat identiteto kar nekak zgubljamo in se vsakodnevno sprašujemo, kaj in kje smo ga polomili. Se ne dogaja to samo meni, poslušam tudi druge straše, ki si dobesedno uničujejo lajf z vzgojo in prevzgojo najstnikov tudi od drugih staršev. Jaz mislim, dokler so v šoli dokaj solidni, ne počno ekstremnih bedarij, še gre. Smo vsi bili na tem enkrat, da smo kot najstniki noreli in jezili starše, zakaj bi pa pol naši otroci bili drugačni. Bom pa vedno trdila, da je današnji mladini veliko težje in jih absolutno zagovarjam. Tolikšen pritisk, kot vrše nad njimi na gimnazijah in drugod na vseh mogočih dejavnostih, nad nami niso. Mi nismo imel nobenh točk in ekstercev, še pogojev za na faks ni bilo takih, kot so sedaj. Službo je dobil vsak, če jo je le želel, danes pa z diplomami mladi visijo na zavodu za delo. Nimajo prihodnosti ne v tem, da si ustavarijo družino, stanovanj ni, edino za bogate otroke bogatih staršev. Jih zagovarjam, pa me ne čudi, da se ližejo v javnosti, kje pa naj se? Doma pod drobnogledom strašev, ali v šoli pred prfoksi? Etiko in moralo pa imajo kot predmet že v šolah, jih napumpajo z unim balastom in teorijo, da jih razumem, da kršijo vse norme in stvar lepega okusa in vedenja. Jih bo tudi to minilo, ker mislim, da se zaližejo edino najstniki, žal še nisem vidla štiridesetletnico ali tridesetletnico, ki bi se lizala z laverjem na cesti. Ste jo vi? Tako, da jim ne gre zameriti, mladost je pač norost, zaljubljenost pa itak dela iz mularije čudne zagonetke, saj samo veste. Torej jim ne zamerim, pa me tudi motijo ne, nasprotno sem prav vesela, da se imajo mladi radi, naj se zalizujejo, bolš to, kot pa, da se fajtajo in drogirajo.
Mam prav al se spet motm?
Donna

Donna in ostali starši:TOPLO priporočam knjigo od Tomasa Gordona Družinski pogovori.Perfektna!!!!!!